Ob svetovnem dnevu dostojnega dela, ki ga obeležujemo 7. oktobra, se na Sindikatu Mladi plus ponovno sprašujemo, koliko delavk in delavcev v Sloveniji in še posebej mladih, ima danes resnično dostojno delo. Mednarodna organizacija dela (ILO) dostojno delo opredeljuje kot delo, ki zagotavlja pošten in dostojen dohodek, omogoča varnost na delovnem mestu in socialno zaščito, spodbuja osebni razvoj ter socialno vključenost, zagotavlja svobodo organiziranja in sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na življenje posameznic in posameznikov, ter enako obravnavo vseh.

Če to definicijo primerjamo z dejanskim stanjem na slovenskem trgu dela, smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Kljub trenutno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti težko rečemo, da vsi ti delavci opravljajo dostojno delo. Po poročilu UMAR-ja iz avgusta 2025 kar dve tretjini zaposlenih prejema plačo, nižjo od povprečne. Zaradi pomanjkljivega nadzora nad delodajalci pa številni delavci še vedno doživljajo kršitve svojih pravic.

Na Sindikatu Mladi plus se že od našega nastanka delujemo na področju mladih na trgu dela in vsako leto znova opažamo, da so mladi podvrženi vedno večji prekarizaciji, ki jih spremlja tudi v nadaljnjem življenju. To močno vpliva na njihovo prihodnost, od možnosti osamosvojitve do načrtovanja družine ali lastnega stanovanja in splošne ekonomske ter socialne varnosti. Takšna negotovost ima dolgoročne posledice, tudi na področju duševnega zdravja mladih. 

Tako stanje seveda vpliva na standard delavskega razreda nasploh: več kot imamo prekarcev, manj imamo delavcev in delavk z zagotovljeno stabilnostjo in varnostjo v življenju. Povečevanje števila prekarnih delavcev ne vpliva zgolj na tiste, ki opravljajo prekarno obliko dela, temveč tudi na širšo družbo. Manj standardnih zaposlitev pomeni šibek sistem socialne varnosti, slabšo vzdržnost pokojninske in zdravstvene blagajne ter manj prispevkov v javne sisteme. Prekarno delo ni problem le mladih, ampak spodjeda temelje delavske zaščite vseh delavcev in delavk.

Že iz naših izkušenj vidimo, da so posledice prekarnega dela oziroma odsotnosti dostojnega dela, še kako prisotne. Naši člani in članice, mladi prekarci, se soočajo z neizplačevanjem honorarjev, kršenju pravic do odmora in počitka, mnogi so v prikritih delovnih razmerjih in delo opravljajo preko prekarne oblike dela, čeprav bi po naši zakonodaji morali biti redno zaposleni.

Zaskrbljujoče pa ni le stanje na trgu dela, temveč tudi pomanjkanje politične volje za sistemske spremembe. Vlada je boj proti prekarnosti sicer zapisala v koalicijsko pogodbo in marca 2023 skupaj z Ministrstvom za delo izvedla konferenco Stop prekarnosti: Čas je za dostojno delo!, na kateri je bila dana zaveza, da bo do konca leta 2023 pripravljena strategija za odpravo prekarnosti. Leta 2024 je vlada sicer potrdila izhodišča za to strategijo, vendar do danes konkretnih ukrepov še nismo videli. Marca letos smo zato na Sindikatu Mladi plus z protestno akcijo ponovno spomnili na dane obljube in pozvali k dejanjem. Danes, 7. oktobra, ob dnevu dostojnega dela pa še vedno nič.

Ob svetovnem dnevu dostojnega dela zato znova poudarjamo: dostojno delo ni privilegij, temveč temeljna pravica. Čas je, da to pravico uresničimo tudi v praksi.

*Prispevek odraža stališča Sindikata Mladi plus, ki niso nujno tudi stališča uredništva.