Stresna kardiomiopatija, znana tudi kot sindrom zlomljenega srca, je akutno in začasno stanje, pri katerem del srčne mišice nenadoma oslabi, medtem ko preostali del srca deluje normalno. Pogosto nastane po nenadnem močnem čustvenem ali fizičnem stresu, a pri približno 30 % bolnikov sprožitelja ni mogoče prepoznati. Poleg intenzivnih čustev lahko sprožijo stanje tudi nenadna bolezen, večji kirurški poseg, huda poškodba ali redkeje zdravila in prepovedane droge.

Ob stresnem dogodku telo proizvaja hormone adrenalin in noradrenalin, ki pomagajo obvladovati stres. Pri stresni kardiomiopatiji pa prevelika količina adrenalina začasno obremeni srčno mišico. To povzroči zožitev koronarnih arterij in vnos prevelikih količin kalcija v srčne celice, kar moti pravilno bitje srca. Ti učinki so začasni, srčna mišica pa se običajno obnovi v nekaj dneh ali tednih (Zhang et al., 2023).

Simptomi stresne kardiomiopatije

Simptomi pogosto spominjajo na srčni infarkt: nenadna huda bolečina v prsih, težko dihanje, oslabitev levega prekata, aritmija, nizek krvni tlak, razbijanje srca ali omedlevica. Nekateri bolniki imajo manj dramatične znake, kot so oteženo dihanje, nenadna utrujenost, hladni pot ali vrtoglavica.

Razlika med stresno kardiomiopatijo in srčnim infarktom

Srčni infarkt je običajno posledica zamašitve koronarnih arterij, kar povzroči trajno poškodbo srčne mišice. Pri stresni kardiomiopatiji so koronarne arterije večinoma normalne, pretok krvi je začasno zmanjšan, srčna mišica pa ni trajno poškodovana.

Diagnoza

Ker simptomi spominjajo na srčni infarkt, je diagnoza stresne kardiomiopatije zahtevna. Elektrokardiogram (EKG) lahko pokaže podobne nepravilnosti kot pri infarktu, zato so potrebne dodatne laboratorijske in slikovne preiskave. Angiogram običajno pokaže normalne koronarne arterije, ehokardiogram pa značilen izbočen premik stene levega prekata (podoben posodi tsubo).

Dejavniki tveganja

Sindrom zlomljenega srca se pogosteje pojavi pri ženskah srednjih let, še posebej po menopavzi. Povečano tveganje je tudi pri ljudeh z anamnezo tesnobe, depresije ali nevroloških bolezni. Domnevno estrogen ščiti srce pred škodljivimi učinki adrenalina, po menopavzi pa se zaščita zmanjša.

Zdravljenje

Posebnega zdravljenja ni; terapija je simptomatska. Po potrebi se predpišejo β-blokatorji, zaviralci ACE, diuretiki ali aspirin. Pri nekaterih bolnikih se β-blokatorji nadaljujejo preventivno. Pomembno je tudi zmanjšanje stresa, ki je morda sprožil stanje.

Večina bolnikov si hitro opomore brez dolgotrajnih posledic. Ponovitev je redka, do 5 % bolnikov doživi ponovni epizod (takotsubo kardiomiopatija). Prognoza je odvisna od sprožilca: čustveni sprožilci imajo običajno dobro prognozo, fizični sprožilci pa so povezani z večjim tveganjem za nevrološke zaplete. Zapleti lahko vključujejo pljučni edem, nizek krvni tlak, aritmije, srčno popuščanje in krvne strdke.

LITERATURA

1. Broken heart syndrome. Cleveland Clinic. 21 november 2023. Dosegljivo na:
   https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/17857-broken-heart-syndrome
2. Broken heart syndrome. Mayo clinic. 11 november 2023. Dosegljivo na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/broken-heart-syndrome/symptoms-causes/syc-20354617
3. Broken heart syndrome. Johns Hopkins medicine. Dosegljivo na: https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/broken-heart-syndrome
4. Broken-heart syndrome (takotsubo cardiomyopathy). Harvard health. 13 june 2023. Dosegljivo na: https://www.health.harvard.edu/heart-health/takotsubo-cardiomyopathy-broken-heart-syndrome