Klara Klavs je mlada ocenjevalka natečaja Moja dežela – znak gostoljubnosti in Turizmu pomaga lastna glava.

Klara je v juliju zaključila študij na Fakulteti za turizem, Univerza v Mariboru, kar ji je po eni strani predstavljalo izziv, po drugi razvedrilo, saj je zanjo turizem panoga, ki je izredno pestra, razgibana, predvsem pa povezana z ljudmi. Pravi, da si tudi v prihodnosti želi delovati ter razvijati nacionalne in mednarodne projekte na področju slovenskega turizma, saj gre za hitro razvijajočo se panogo, ki se hkrati prilagaja družbenim, ekonomskim, tehnološkim, kulturnim, predvsem pa okoljskim spremembam, ki so v zadnjem času osrednja tema razprav.

»Turizem velja za enega najhitreje rastočih gospodarskih sektorjev, saj ustvarja nova delovna mesta in spodbuja regionalni razvoj. Neizkoriščene priložnosti vidim predvsem v trajnostnem turizmu, saj menim, da bi se lahko v turizem vpeljevalo še več trajnostnih praks. Ker si današnji turisti želijo vedno bolj pristnih in personaliziranih izkušenj, ima tudi podeželski turizem zagotovo še veliko možnosti za razvoj,«

razmišlja in doda, da smo turizem ljudje, med ljudmi pa je izjemno pomembno sodelovanje in povezovanje, kar tudi še ni dovolj izkoriščeno. Razvoj skupnih produktov s sosednjimi regijami ali državami bi namreč omogočil zanimivejšo turistično ponudbo, več promocije za vse vključene deležnike in posledično več obiskovalcev.

Gastronomske pobude

V diplomski nalogi se je osredotočila na vlogo JRE Slovenija (Jeunes Restaurateurs, slo. mladi restavratorji) pri razvoju trajnostne gastronomije v Sloveniji. Restavracije z oznako JRE so tiste, ki v svoje vsakodnevno delovanje vključujejo trajnostne prakse in rešitve, saj menijo, da je trajnost način življenja, ne le trend.

»V Sloveniji se z nazivom JRE trenutno lahko pohvali 24 vrhunskih restavracij. Kuharski mojstri nam skozi vrhunsko kulinariko prestavijo tudi svoje delovanje in zgodbo, kar gastronomsko izkušnjo naredi še bolj pristno. Po drugi strani je pri nas tudi še vedno veliko restavracij, ki ne poslujejo okolju prijazno ter še vedno ne vključujejo trajnostnih praks v svoje delovanje. Te prakse so ločevanje odpadkov, nabava nizkocenovnih in nelokalnih sestavin, prevelika poraba vode, elektrike in plastike. Predvsem opažamo, da v Sloveniji manjka restavracij, ki bi slovenskim in tujim gostom nudile tradicionalno slovensko hrano. Slovenske restavracije z oznako JRE večinoma sodelujejo z lokalnimi dobavitelji in slovenskimi kmeti, saj si na krožnikih želijo videti lokalne sestavine in dobre okuse. ‘Zero waste’ je praksa, ki se jo prav tako poslužuje večina gostincev JRE, pomeni ‘nič zavrženega’. Z njo si gostinci prizadevajo porabiti vso hrano med pripravo jedi, tako da ničesar ne mečejo stran.«

Turistični potencial

»Slovenija je majhna država z ogromno potenciala. V Strategiji slovenskega turizma je zapisano, da se želi predstavljati kot zelena, butična in trajnostna destinacija za 5-zvezdična doživetja. Menim, da se vsak turistični ponudnik trudi po najboljših močeh, a z medsebojnimi povezovanjem bi lahko vsekakor dosegali še boljše rezultate. Naša majhnost je lahko prednost, saj nam omogoča lažje sodelovanje. Slovenija je destinacija, kamor se turisti vedno radi vračajo, kar je zagotovo potrditev, da se slovenski turizem razvija v pravo smer. Prav tako smo destinacija, za katero se zanimajo sodobni turisti, ki potrebujejo predvsem mir, odklop, avtentičnost ter gostoljubje. Vse to in še več imamo, opažamo pa, da sami kot narod tega mnogokrat ne cenimo dovolj. Zato želim spodbuditi turistične ponudnike, naj se zavedajo vrednosti svojih produktov in storitev in jim postavijo tudi primerno ceno, kajti turisti z vsega sveta so jo pripravljeni plačati,« poziva.

Sodelovanje pri natečaju Moja dežela – lepa in gostoljubna

V drugem letniku fakultete za turizem je v sklopu učnega načrta obvezno praktično usposabljanje v poljubni organizaciji, ki deluje v turizmu. Tako se je Klara s Turistično zvezo Slovenije dogovorila za sodelovanje v vlogi ocenjevalka na natečaju Moja dežela. Pravi, da je hvaležna za to izkušnjo, saj ji je omogočila veliko širine pri nadaljnjem študiju. 

»Delo ocenjevalne ekipe je vedno zanimivo, pestro ter razgibano. V jutranjih urah se ekipa iz Ljubljane odpravi v že vnaprej določen kraj, mesto ali izletniško točko, kjer se sreča z eno ali več oseb, ki ji ga predstavijo in razkažejo. S seboj imamo vedno ocenjevalne pole, na katere si beležimo napredek, novosti, priložnosti in tudi pomanjkljivost, ki smo jih zaznali med ogledom. Ob koncu dneva se pogovorimo, izmenjamo mnenja, nato skupaj izpolnimo ocenjevalno polo in kraju, mestu ali izletniški točki podelimo končno oceno. Za zaključek objavimo nekaj lepih in zanimivih utrinkov na družbenih omrežjih ter tako lepe razglede delimo tudi z drugimi,« opisuje delo ocenjevalke.

Doda še, da pri tem kraje in mesta, ki sodelujejo na natečaju, razdelijo v različne kategorije, da je ocenjevanje čim bolj pošteno. »Letos sem bila najbolj osredotočena na tri kategorije, in sicer: naj turistični kraj, skriti turistični kraj in izletniška točka. Vsaka ima tudi svojo ocenjevalno polo, saj moramo biti pri različnih kategorijah pozorni na različne dejavnike,« pojasni. 

»Pri ocenjevanju krajev in mest smo pozorni predvsem na dostop do kraja, njegovo ureditev, tudi hortikulturno (urejeni parki, ocvetličenje …), turistično infrastrukturo in ponudbo, urejenost in delovanje turističnoinformacijskega centra, gostoljubnost ter prizadevnost za trajnostni razvoj. Pri izletniških točkah več pozornosti namenimo urejenosti in vzdrževanju točke, dostop do nje (urejene ceste, označevalne table), ali ima izletniška točka oskrbnika, kakšna je informiranost v živo in kakšna prek družabnih omrežjih in spletne strani, seveda imata veliko težo tudi ponudba in gostoljubje.«

Izkušnje na terenu

»Na terenu sem spoznala, koliko čudovitih kotičkov, razgledov in zgodb skriva slovenska pokrajina. Ker je Slovenija majhna, včasih mislimo, da smo videli že vse, a res ni tako. Navdušila sta me tudi prijaznost in gostoljubje ljudi v krajih, saj smo se povsod počutili dobrodošle. V prav lep spomin se mi je vtisnila pomurska destinacija Sveti Jurij ob Ščavnici, saj je načeloma malo odročen kraj, a zato toliko bolj pristen in prijeten. Menim, da je to odlična izbira za izlet, ko potrebujemo nekaj miru, odklopa in lepih razgledov. Slednjih zagotovo ni manjkalo tudi na Krasu, v majhnem naselju Marezige, kjer se prijaznost in gostoljubje čuti daleč naokoli. Prebivalci se povezujejo, sodelujejo, si med seboj pomagajo ter tako ustvarjajo pristne lokalne dogodke, ki privabijo tako domačine kot turiste. Oba kraja sta me navdušila s svojo podobo in urejenostjo, ljudje pa s srčnostjo in iskrenostjo. Na vsakem koraku se je čutilo, da to, kar počnejo, počnejo z srcem.«

Turizmu pomaga lastna glava

Pri projektu Turizmu pomaga lastna glava, namenjenem slovenskim osnovnošolcem je letos kot ocenjevalka sodelovala prvič. »Naloga učencev je, da si zamislijo turistični produkt ali storitev, ki bi se v Sloveniji lahko v prihodnosti prodajala kot resnična. Poleg tega napišejo seminarsko nalogo ter posnamejo video, vezan na svoj turistični produkt. Letošnja tema se je glasila ‘Tradicija v trendu’, tako so ustvarjali produkte, povezane z zgodovino in sedanjostjo. V maju so se vse sodelujoče šole zbrale v Lipici, kjer so učenci postavili stojnice in mimoidočim predstavili svoje produkte,« pove in doda, da je kot ocenjevalka že pred tem prebrala vse seminarske naloge, pogledala videoposnetke in jih ustrezno ocenila, nato je v Lipici ocenila še postavitev stojnice, nastop učencev, njihovo iznajdljivost pri promociji itd. Po končanih predstavitvah so z ostalo ocenjevalno ekipo dorekli končne ocene ter razglasili zmagovalca.

»Projekti, kot je Turizmu pomaga lastna glava, so odlična priložnost za mlade, da se med seboj povezujejo in sodelujejo, hkrati jih spodbujajo k razmišljanju zunaj okvirjev. Letos sem videla odlične ideje in zamisli. Opazila sem, da učenci dodobra poznajo svoje kraje, njihovo zgodovino ter današnje turistične trende. S tem znanjem ter v sodelovanju so učenci oblikovali nove, drugačne turistične produkte, za katere sem prepričana, da bodo kmalu pomembna turistična ponudba v Sloveniji,«

je navdušena.

Mladi v turizmu

»Mladi se sicer v turizem vključujejo na dva načina – kot ustvarjalci ponudbe in popotniki, ki oblikujejo povpraševanje. V vlogi prostovoljcev v turističnih društvih pomagajo pri organizaciji prireditev, urejanju prostora, animaciji obiskovalcev in pri promociji prek sodobnih komunikacijskih kanalov. S tem v lokalne skupnosti prinašajo svež pogled, digitalno pismenost in večjo odprtost do trajnostnih praks. Mladi, zaposleni v turizmu, pa so dragoceni, ker razumejo sodobne trende, znajo komunicirati na družabnih omrežjih in bolje povezujejo tradicijo z inovativnimi pristopi,«

pove in nadaljuje:

»Ko nastopijo v vlogi turistov, mlade zanimajo predvsem doživetja, ki so avtentična, aktivna in drugačna. Namesto zgolj pasivnega opazovanja znamenitosti iščejo stik z lokalnim prebivalstvom, radi se udeležujejo delavnic, festivalov in športnih aktivnosti ter cenijo ponudbo, ki je cenovno dostopna, a vsebinsko bogata. Pri svojih izbirah so občutljivi za trajnost, saj pogosteje izbirajo prenočišča z manjšim okoljskim odtisom, lokalne ponudnike hrane in prevozna sredstva, ki so prijazna do narave. Hkrati so zelo digitalno usmerjeni, zato pričakujejo enostavne spletne rezervacije, aplikacije za raziskovanje destinacij ter možnost, da svoje izkušnje delijo naprej.«

Z vsem tem lahko mladi bistveno obogatijo turistično ponudbo. »Njihova energija in ustvarjalnost omogočata boljšo digitalno prisotnost destinacij, razvoj dogodkov in festivalov, ki privabijo sovrstnike, ter vključevanje trajnostnih rešitev v prakso. Turistična ponudba, ki želi mlade resnično nagovoriti, mora biti prilagodljiva, cenovno dostopna in hkrati vsebinsko bogata. Smiselno je vključiti participativne izkušnje, kot so delavnice, prostovoljne akcije in interaktivni ogledi, ob tem pa poskrbeti za dobro digitalno dostopnost in trajnostne rešitve,« pravi.

Ideje za izlet

In katere skrite slovenske dragulje bi nam po ogledih priporočila za turistični obisk? »Slovenija skriva nekaj za vsakogar. Skrit, a zato nič manj bleščeč dragulj je zagotovo Prekmurje, ki navdušuje z domačo kulinariko, počasnim utripom, termalnimi vrelci in dolgimi vinogradi. Na drugem koncu Slovenije se razprostira gričevnata pokrajina Brda, kjer kulinarika in spokojna pokrajina ustvarjajo skoraj mediteranski vtis. Podobno privlačna je Vipavska dolina, ki jo vse bolj odkrivajo ljubitelji pohodništva, jadralnega padalstva in lokalnega vina. Manj znani, a izjemno slikoviti so tudi kraški predeli. Namesto znamenite Postojnske jame ali Škocjanskih jam se lahko popotnik poda v manj obiskane jame, kot je Divaška jama, ali v kraške vasice, kjer je mogoče poskusiti pršut in teran.Poseben dragulj so tudi manj znana zgodovinska mesta: Ptuj s svojo bogato rimsko in srednjeveško dediščino, Kostanjevica na Krki kot otoško mestece z galerijo Božidarja Jakca, in Idrija, kjer se srečata tehniška dediščina rudnika živega srebra in tradicija idrijske čipke.«