Mladinska delavka EKTC Maribor se je udeležila strokovnega usposabljanja v okviru projekta »Youth Impact: Dostopnost, vključevanje in participacija slepih in slabovidnih«. Izobraževanje, ki ga je vodila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je zainteresirani javnosti in mladinskim delavcem ponudilo vpogled v ključna orodja za premostitev ovir, s katerimi se soočajo mladi z okvaro vida. Cilj usposabljanja ni bil le teoretični pregled, temveč pridobitev konkretnih veščin za ustvarjanje bolj odprtega in dostopnega mladinskega sektorja.

Od medicinskega k socialnemu modelu: Sprememba miselnosti

Eno najpomembnejših spoznanj za mladinsko delo je prehod od medicinskega modela, ki se osredotoča na diagnozo (»ti ne vidiš«), k socialnemu modelu invalidnosti. Poudarjeno je bilo, da težava ni v posamezniku, temveč v okolju, ki ni prilagojeno. Če so informacije in prostori dostopni, invalidnost ne predstavlja ovire za vključevanje.

Udeleženci so spoznali, da so mladi slepi in slabovidni izjemno heterogena skupina. Slepota redko pomeni popolno temo; mnogi imajo ostanek vida, ki pa zahteva različne pristope in razumevanje, da očala niso vedno rešitev.

Kaj je pomembno za mlade? »Ne potrebujem pomoči, potrebujem orodje«

Ključno sporočilo za mlade in tiste, ki z njimi delajo, je opolnomočenje. Raziskave so pokazale, da so mladi z okvaro vida pogosto preveč zaščiteni s strani staršev, kar vodi v pasivnost, ali pa naletijo na strahove delodajalcev.

Mladinski center EKTC Maribor v svoje delovanje vnaša filozofijo: mladim ni treba nenehno »pomagati« in delati stvari namesto njih, temveč jim je treba zagotoviti ustrezna orodja in prilagoditve, da lahko naloge opravijo sami. To je ključno tudi pri iskanju zaposlitve. Mladim svetujejo, naj na razgovorih ne izpostavljajo diagnoze kot ovire, ampak suvereno predstavijo, kakšne tehnične prilagoditve potrebujejo za učinkovito delo.

Digitalna dostopnost: Da vabila dosežejo vse

Ker se velik del življenja mladih odvija na spletu, je EKTC Maribor pridobil kompetence za digitalno dostopnost. Slepi in slabovidni uporabljajo bralnike zaslona, zato je nujno:

Da imajo fotografije na družbenih omrežjih dodan “Alt tekst” (opis slike).

Da vabila na dogodke niso objavljena zgolj kot slika (npr. JPG letak), saj je za slepe takšna vsebina nevidna. Vse informacije morajo biti zapisane tudi v besedilu objave.

Uporaba smernic Lahkega branja (Easy to read).

Praktični vidik: Kako pravilno pristopiti?

Teorijo in digitalno dostopnost pa mora vedno spremljati tudi pravilen človeški stik. Udeleženci usposabljanja so se seznanili s tehnikami spremljanja in bontonom, ki razbija zadrege v komunikaciji. Ključno pravilo je neposredna komunikacija: kadar srečamo slepo osebo v spremstvu, se vedno pogovarjamo z njo in ne z njenim spremljevalcem. Preden jo nagovorimo jo primemo za komolec oz. z imenom nakažemo, da ji govorimo.

Prav tako so se naučili osnov tehnike spremljanja (t.i. Sighted Guide), kjer slepa oseba spremljevalca drži za komolec in hodi pol koraka za njim, kar zagotavlja varnost in občutek usmerjenosti. Mladinski delavci so spoznali, da uporaba besed, kot sta »gledati« in »videti«, v pogovoru s slepimi ni neprimerna, saj gre za običajen del jezika.

Dostopnost je pogoj, vključenost je cilj

Usposabljanje je jasno pokazalo razliko med dostopnostjo in inkluzijo. Dostopnost (fizična in spletna) je nujen predpogoj in temeljna človekova pravica, šele ko je ta zagotovljena, pa lahko govorimo o pravi vključenosti, kjer se posameznik počuti sprejetega in lahko enakovredno sodeluje.

Z novimi znanji EKTC Maribor ne postaja le točka, kjer so fizične in digitalne ovire prepoznane ter odstranjene, temveč prostor, ki aktivno spodbuja samostojnost mladih. S tem ko mladim z okvaro vida ne ponujamo le »pomoči«, temveč prava orodja, ustvarjamo družbo, v kateri diagnoza ne definira posameznikovega potenciala.