Na sindikatu Mladi plus smo pripravili pregled leta 2025 skozi sindikalno perspektivo. Nanizali smo nekaj glavnih izzivov, s katerimi se v Sloveniji soočamo na področju delavskih pravic. V preteklem letu bi Vlada RS lahko naslovila veliko za mlade pomembnih tem, kot so: Stanovanjska kriza, brezplačno uvajanje, prisilni S.P.-ji, nasilje na delovnem mestu, platformno delo, krajši delovnik in višjo minimalno plačo. A tega ni storila.

Mladi na lastni koži zelo občutimo stanovanjsko krizo. S sprejetjem nepremičninskega zakona s progresivnim davkom na premoženje in uvedbo omejitve tržne najemnine bi lahko država zagotovila boljše pogoje za najem stanovanj za mlade. Nepremičninskega davka še vedno ni, najemnine v mestih pa presegajo polovico razpoložljivega dohodka. Stanovanje je vedno bolj luksuz in ne pravica. Mladi plus kot del iniciative Stanovanjski blok zahtevamo trajen sistemski vir financiranja za izgradnjo javnih stanovanj in regulacijo zasebnega najemnega trga.

Poleg stanovanjske krize imamo veliko izzivov tudi na delovnem mestu. Omeniti moramo problem brezplačnega uvajanja. Vsako delo je plačano delo in nedopustno je, da še vedno toleriramo “uvajanje” brez plačila. Take kršitve bi morali ustrezno kaznovati. Na Sindikatu Mladi plus nudimo brezplačno pravno svetovanje in pomoč pri odkrivanju kršitev za vse mlade v okviru pilotnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih. Naše članice in člani imajo tudi ustrezno brezplačno pravno zastopanje pred sodiščem. V letu 2025 smo pomagali več kot 80 mladim osebam pri kršitvah na delovnem mestu.

Tudi prisilno delo prek samozaposlitve je vedno bolj pereča tema. Vlada bi morala spremeniti zakon tako, da bi se v primeru ugotovljenih elementov delovnega razmerja avtomatsko priznala redna zaposlitev od dneva obstoja z vsemi prispevki. Številni mladi so namreč prisiljeni delati prek S.P.-jev, brez bolniške, dopusta in regresa. Zato se na Sindikatu Mladi plus trudimo mlade izobraževati o delavskih pravicah in jih opolnomočiti, da sami prepoznajo elemente delovnega razmerja. Prek brezplačnih delavnic smo lani opolnomočili več 1500 mladih. 

Menimo, da bi vlada morala zagnati pilotni projekt 30 urnega dela za polno plačilo. Prepričani smo, da zmanjšanje ur dela ne bi vplivalo na produktivnost in bi zmanjšalo število bolniških odsotnosti z dela. Realnost je taka, da Slovenija ostaja trdno zasidrana v 40 urnem delovnem tednu. V našem sindikatu verjamemo, da delamo za to, da živimo in ne živimo za to, da delamo. 

Še več kot 40 ur na teden pa delajo nekateri platformni delavci. Pri nas gre večinoma za dostavljalce hrane, ki delajo prek S.P.-jev. Vlada bi morala uzakoniti domnevo zaposlitve za platformne delavce. To pomeni, da bi bila platforma s strani države prepoznana kot delodajalec in bi morala svoje delavce zaposliti. Žal trenutno ti delavci nimajo nobene pravne ali socialne varnosti. Nimajo bolniškega dopusta, regresa in letnega dopusta. Zato smo z akcijo »Vračanja bučk« ministru Mescu vrnili njegove prazne obljube in namesto Strategije za odpravo prekarnosti, zahtevali ambiciozno sprejetje evropske direktive o izboljšanju pogojev pri platformnem delu, ki delavcem zagotavlja domnevo o obstoju delovnega razmerja in transparentne algoritme.

Borimo pa se tudi za višjo minimalno plačo. Ta bi se po našem mnenju morala usklajevati sproti ob inflaciji in ne le enkrat na leto. Nedopustno je, da nekateri delajo osem ur na dan in so revni. Cena nakupovalne košarice nujnih življenjskih dobrin se bolj in hitreje draži kot inflacija vseh storitev in dobrin. Minimalna plača ni miloščina, ampak spodnja meja človekovega dostojanstva. Zato smo od ministrstva smo oktobra 2025 zahtevali nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in najvišji možni dvig minimalke.

Omeniti moramo tudi problematiko nasilja na delovnem mestu. Slovenija bi morala v praksi in ne le na papirju uveljaviti Konvencijo ILO 190. Nasilje na delovnem mestu je treba tretirati kot nasilje kjerkoli drugje. V Sloveniji je treba npr. mobing oz. nadlegovanje na delovnem mestu beležiti najmanj 6 mesecev. Po tej konvenciji bi bila žrtev takoj zaščitena, delodajalec pa bi zagotovil, da storilec in žrtev nimata več stikov. Zahtevamo, da se načela konvencije prenesejo v vsako slovensko podjetje. Varno delo je temeljna pravica!

Leto 2025 se v teoriji sliši kot napredek, a realnost so stanovanjska kriza, prekarnost in vedno bolj prazne denarnice. Pripravili smo pregled leta, ki opominja, da bi nam moralo biti boljše. S sindikalnim organiziranjem in meddelavsko solidarnostjo lahko v letu 2026 preprečimo škodljivo ter izborimo boljše.

Naš čas prihaja!

Prispevek odraža stališča Sindikata Mladi plus, ki niso nujno tudi stališča uredništva.