Državni zbor je nedavno obravnaval predlog spremembe zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov. Na ministrstvu za pravosodje so nam podrobneje pojasnili, kakšne so podrobnosti zakona in katere pomembne spremembe uvaja. Odgovore na vprašanja so posredovali z Ministrstva za pravosodje.

Ali se z zakonom znižuje starostna meja za kazensko odgovornost? Kaj se zgodi, če je oseba mlajša od 14 let?

Novi zakon ne spreminja meje za kazensko odgovornost, ki je bila že doslej določena pri starosti 14 let. Glede na to, da se po navedbah strokovnjakov čedalje bolj nasilna vedenja pojavljajo pri čedalje mlajših otrocih (v javnih razpravah je bilo govora tudi o 5, 6 in 7 let starih otrocih, ki poškodujejo svoje starše), je na prvi pogled jasno, da nižanje starosti kazenske odgovornosti ni pravi odgovor, saj ne more zadovoljivo rešiti nastalega problema. Na ta način namreč vedno ostanejo zunaj kaznovalnega okvirja določena odklonska ravnanja. Zato je nujno zagotoviti ustrezno ukrepanje zunaj kaznovalnega prava ne pa (poenostavljeno) širiti njegov domet. Tudi izkušnje drugih držav so v preteklosti pokazale, da povečevanje represije dolgoročno prinaša višje stopnje povratništva in torej ne rešuje težav, temveč jih poglablja.

Temeljito smo preučili številne znanstvene študije, ureditve v ostalih državah in smernice mednarodnih organizacij. Na podlagi vsega tega smo v usklajevanju predloga zakona starostno mejo za kazensko odgovornost pustili pri sedanjih 14 letih. Enako so nam priporočili tudi strokovnjaki Sveta Evrope v projektu, ki so ga izvedli posebej glede ureditve v naši državi.  

Na kakšen način so vključeni starši ali ključni skrbniki v postopek, če mladoletnik stori kaznivo dejanje? Bodo za kaznivo dejanje odgovorni starši?

Veljavna zakonodaja že ponuja institute in inkriminacije, ki ob njihovi ustrezni uporabi v praksi že omogočajo uveljavljanje kazenske odgovornosti staršev in drugih oseb, ki so odgovorne za otroka oziroma mladoletnika ali ki ga zlorabljajo za izvrševanje kaznivih dejanj. 

Nekatera kazniva dejanja v KZ-1:

Nekatere inkriminacije omogočajo uveljavljanje kazenske odgovornosti staršev, rejnika, skrbnika ali drugih, ki s svojim ravnanjem ali opuščanjem svojih dolžnosti škodljivo vplivajo na razvoj otroka oziroma mladostnika (tudi kadar se ta škodljivi vpliv odraža npr. v odklonskem vedenju otroka oziroma mladostnika):

• Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje (192. člen) – starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe (zanemarjanje po prvem odstavku) ali če sili mladoletno osebo k pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno njeni starosti ali k opuščanju dela, ali jo iz koristoljubnosti navaja k beračenju ali drugim dejanjem, ki so škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jo trpinči (surovo ravnanje po drugem odstavku);
• Kršitev družinskih obveznosti (193. člen): kdor hudo zanemarja družinske obveznosti, ki jih ima po zakonu, in tako pusti v težkem položaju družinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase (gre za dolžnosti skrbi, vzgoje in preživljanja);
• Glede na to, da otroci in mladostniki, ki so žrtev nasilja, pogosto tudi sami razvijejo nasilne oblike vedenja, pa je s tega vidika pomembna tudi inkriminacija iz 191. člena (nasilje v družini).

V tem delu zagovarjamo rešitve v smeri ukrepov, ki bi izboljšali izvajanje že veljavne zakonodaje, ne pa spreminjanje zakonodaje – zaradi pogostega, (včasih premalo premišljenega spreminjanja zakonodaje, zlasti kadar gre za odziv na konkreten dogodek), se ustrezna praksa ne more razviti. 

V ZKOM smo umestili tudi novo možnost v okviru vzgojnega ukrepa navodil in prepovedi, in sicer, da se v okviru navodila »obiskovanje izvajalca, ki nudi vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo psihosocialno pomoč« izreče tudi navodilo, da mladoletnik skupaj s starši obiskuje izvajalca, ki nudi ustrezno psihološko ali drugo psihosocialno pomoč za družine, če so izrecno izrazili pripravljenost za udeležbo v programu pomoči.

Kakšne rešitve ponuja zakon?

Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM) je bil pripravljen na podlagi celovite analize stanja, v katero so bili vključeni vsi pristojni resorji in stroke, ki sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov. 

Nekatere rešitve, ki zagotavljajo odločnejši pristop k mladoletniški delinkvenci:

• poudarja razvijanje mladoletnikove osebne odgovornosti in zavedanja o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj;
• omogoča hitrejši in strožji odziv na povratništvo; V ta namen državnemu tožilcu nalaga, da preveri in upošteva predobravnavanost in predkaznovanost mladoletnika (tudi za prekrške!), ko odloča o ovadbi. Sodniku pa nalaga, da pri odločanju o sankciji upošteva predkaznovanost in odloči o združitvi več sankcij. Zavodski vzgojni ukrep lahko v primeru ponavljanja kaznivih dejanj traja dlje;
• če mladoletnik pobegne iz zavoda, se čas, ko je na begu, ne šteje v čas najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa;
• določa daljši rok za izbris iz evidence vzgojnih ukrepov (doslej 1 leto, po novem 2 leti).

Ali bo zakon upošteval tudi individualne posebnosti posameznika?

Rešitve, ki so usmerjene v to, da vsak posamezen mladoletnik dobi hiter odziv države, ki bo upošteval njegove individualne posebnosti in potrebe z namenom, da se v čim večji meri preprečuje ponavljanje kaznivih dejanj:

• določa, da se bodo na sodiščih, kjer obseg zadev proti mladoletnikom to dovoljuje, posebej usposobljenim sodnikom za mladoletnike dodeljevale samo mladoletniške kazenske zadeve;
• postopke proti mladoletnikom opredeljuje kot prednostne;
• zahteva izdelavo individualne ocene mladoletnika čim bolj zgodaj v postopku, da imajo pristojni čim prej na voljo vse potrebne podatke za sprejemanje informiranih in ustrezno individualiziranih odločitev glede nadaljnjega poteka postopka in izbire sankcij in drugih ukrepov. Tako bo že državni tožilec pred sprejetjem odločitve o ovadbi praviloma moral pridobiti individualno oceno mladoletnika;

Ali zakon prinaša še kaj pomembnega?

Rešitve, ki so namenjene izboljšanju medsebojnega sodelovanja različnih strok (interdisciplinarnost) in izboljšanju medsebojnega sodelovanja različnih organov, javnih zavodov in drugih subjektov, ki sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov:

• določa ustanovitev posebne notranje organizacijske enote Javnega zavoda Hiša za otroke – centra za mladoletnike, ki bo izdelal individualno oceno mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela, zlasti kadar bo verjetno, da ima mladoletnik kompleksnejše težave in je za ugotovitev stanja in pripravo predloga obravnave mladoletnika potreben tim strokovnjakov;
• nadgrajuje dosedanja usposabljanja za obravnavo mladoletniške delinkvence tako, da predvideva skupna usposabljanje vseh strokovnjakov, ki kakorkoli sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov, s čimer se bo med drugim zagotovilo učinkovitejše sodelovanje med njimi;
• sodelovanje centra za mladoletnike med izvrševanjem izrečenega vzgojnega ukrepa bo pripomoglo k bolj strokovni in individualizirani obravnavi mladoletnikov, nameščenih v zavode;
• delo v prevzgojnem domu (preimenuje se v reintegracijski dom za mlade) ne bo več temeljilo na vzgojnem programu, temveč na interdisciplinarnem programu obravnave, ki ga bo pripravila skupina strokovnjakov z vseh ključnih področij, na katerih je mladoletniku treba zagotoviti pomoč in obravnavo. Tudi pri samem izvrševanju vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade je izrecno predvideno sodelovanje različnih strok;
• ureja tudi medsebojno razmerje med kazenskim odzivom in odzivom v postopkih odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok.