Konzorcijski partnerji projekta DD – dostojno delo ob sodelovanju nekaterih organizacij, ki v okviru razpisa Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih izvajamo pilotne projekte na področju preprečevanja prekarnosti mladih, pozdravljamo pripravo in vpeljevanje strategije. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri neposrednem delu z mladimi na terenu, želimo podati nekaj dodatnih predlogov, za katere menimo, da bi lahko Strategijo smiselno nadgradili in okrepili njeno učinkovitost.

1. Določitev plače v višini povprečne slovenske plače in zaposlovanje za nedoločen čas v projektih mladinskega sektorja, financiranih preko javnih razpisov na nacionalni ravni

Izvajanje projektov v sklopu javnega razpisa “Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih” (tako nacionalnega konzorcijskega projekta kot tudi pilotnih projektov) je pokazalo, da lahko tudi sam sistem javnega financiranja nehote prispeva k prekarizaciji mladinskega sektorja. Mladinski delavci, zaposleni na projektih, so praviloma zaposleni za določen čas (najpogosteje za obdobje dveh let), njihovo plačilo pa pogosto dosega zgolj raven minimalne plače. Takšni pogoji ne zagotavljajo stabilnosti in varnosti, ki jo želimo mladim promovirati kot standard dostojnega dela.

Predlog

Zato predlagamo, da se pri javnih razpisih ministrstev, kadar vključujejo zaposlovanje – zlasti v mladinskem sektorju – kot minimalni plačni standard določi vsaj višina povprečne slovenske plače z vsemi pripadajočimi dodatki (regres, božičnica ipd.), ki se letno usklajuje z inflacijo. Prav tako priporočamo, da se mladinske delavce v okviru projektov praviloma zaposluje za nedoločen čas. Zaključek projektnega financiranja lahko še vedno predstavlja zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja iz poslovnih razlogov, vendar zaposlitev za nedoločen čas bistveno prispeva k večji socialni varnosti, profesionalizaciji sektorja in kakovosti mladinskega dela. Hkrati pa pozivamo, naj država zagotovi stabilno financiranje dostojnih zaposlitev v mladinskem sektorju.

2. Sistemska vključitev vsebin o dostojnem delu, finančni pismenosti in karierni orientaciji v redni kurikulum ter vključitev mladinskega sektorja v izvajanje

Mladi, vključeni v naše delavnice, pogosto poročajo, da o tematiki prekarnosti vedo zelo malo. Ob tem sami predlagajo, da bi morala biti vsebina sistemsko umeščena v formalno izobraževanje. Čeprav se področje lahko obravnava v okviru državljanske vzgoje v srednjih šolah, je njegova izvedba v praksi prepuščena posameznim šolam, zaradi česar tematika pogosto ni ustrezno ali dovolj poglobljeno obravnavana. Davčna in finančna pismenost ter karierna in poklicna orientacija bi morali biti nujni samostojni del rednega kurikuluma ne pa zgolj del širše predmetne ali učne vsebine.

Predlog

Predlagamo, da se v Strategijo jasno zapiše povabilo k sodelovanju izvajalcem iz mladinskega sektorja, ki na tem področju že razvijamo strokovne in praktične vsebine. Mladinski sektor lahko poleg kakovostnih vsebin ponudi tudi ustrezne metode neformalnega učenja, ki mladim omogočajo trajnejše razumevanje tematike in prenos znanja v prakso, zlasti ob njihovem
dejanskem vstopu na trg dela.

3. Omejitev veriženja pogodb za določen čas in krepitev varstva mladih zaposlenih

Mladi prav tako opozarjajo na prakso veriženja pogodb za določen čas, pri čemer delodajalci formalno spremenijo naziv delovnega mesta, zaposleni pa v resnici še naprej opravlja enako ali zelo podobno delo. Takšne prakse ustvarjajo dolgotrajno negotovost, zmanjšujejo socialno varnost mladih in otežujejo njihovo samostojno življenjsko načrtovanje.
Predlagamo, da se v Strategiji predvidi jasen način, ki bo učinkovito omejevala veriženje pogodb za določen čas. S tem bi se preprečilo izogibanje namenu zakonodaje in okrepilo varstvo mladih zaposlenih.

Imamo pa tudi dodatne pomisleke glede sledečega:

• Neustrezna dikcija glede prekarnega dela
  Opozarjamo na problematično opredelitev, da so vse oblike dela, ki niso zaposlitev za nedoločen čas, avtomatično prekarne (npr. zaposlitev za določen čas, skrajšani delovni čas, študentsko delo, podjemno in avtorsko delo). Takšna opredelitev ni skladna s stroko niti z zakonodajo. Gre za atipične oblike dela, ki so zakonsko dopustne in legitimne, če se izvajajo skladno z veljavno zakonodajo. Predlagamo, da se v Strategiji uporablja strokovno ustrezna terminologija in se teh oblik dela ne stigmatizira apriorno kot prekarnih.
• Posodobitev podatkovne podlage (raziskava MAPA)
  Raziskava MAPA predstavlja kakovostno izhodišče, vendar temelji na podatkih iz obdobja pred epidemijo COVID-19 (2018), zato ne odraža aktualnega stanja na trgu dela. Ta se je v zadnjih letih bistveno spremenil, spremenila pa se je tudi delovna zakonodaja. Predlagamo posodobitev analitičnih izhodišč na podlagi novejših podatkov.
• Neustrezna analiza študentskega dela
  Del Strategije, ki obravnava študentsko delo, ni usklajen z aktualnimi raziskavami. Leta 2025 je pri Založbi Ekonomske fakultete izšla znanstvena monografija dr. Franca in dr. Domadnik Muren, ki kaže, da je velika večina študentskega dela skladna z zakonsko opredelitvijo začasnosti in občasnosti, manj kot 1 % primerov pa kaže elemente delovnega razmerja. Predlagamo, da se sankcionira zlorabe, ne pa uvaja sistemskih omejitev, ki bi otežile dostop do dela večini študentov. Analizo v Strategiji je treba ustrezno posodobiti in uskladiti s stroko.
• Previdnost pri povezovanju študentskega dela s smerjo študija
  Formalna zahteva po neposredni vsebinski povezanosti študentskega dela s smerjo izobraževanja odpira številna vprašanja:
  – Kako opredeliti ustrezno delo za dijake splošnih gimnazij?
  – Kaj v primeru spremembe karierne usmeritve?
  – Kako zagotoviti ustrezne možnosti za študente programov z ožjimi zaposlitvenimi možnostmi (npr. humanistični študiji)?
  Takšna omejitev bi lahko neupravičeno zožila možnosti mladih za pridobivanje delovnih izkušenj. Prav tako pa so številni študenti še vedno prisiljeni delati, da si študij sploh lahko privoščijo.
• Nasprotovanje obveznemu plačilu malice in potnih stroškov pri študentskem delu
  Uvedba dodatnih obveznih stroškov bi predstavljala nesorazmerno finančno breme za organizacije mladinskega sektorja in nevladne organizacije. Urna postavka študentskega dela že vključuje kompenzacijo za te stroške. Obstaja tudi tveganje, da bi delodajalci raje zaposlovali druge oblike delovne sile, kar bi zmanjšalo dostop mladih do priložnosti za začasno in občasno delo.
• Učinkovitejši nadzor nad navideznimi samozaposlitvami
  Predlagamo povezavo evidenc FURS in Inšpektorata za delo za lažje prepoznavanje primerov, ko samozaposlene osebe dejansko opravljajo delo izključno za enega naročnika, ter uvedbo ustreznih opozoril in sankcij.

Vsekakor pa podpiramo tudi komentarje, ki sta jih javno objavila in podala že Mladinski svet Slovenije in Sindikat Mladi plus, da mora imeti strategija izvedljivo časovnico in opredeljene akterje (akcijski načrt), saj je Strategija brez konkretnega akcijskega načrta še ena mrtva črka na papirju, medtem ko mladi tonejo v prekarizaciji.

Ekipa DD – dostojno delo