Podnebne spremembe in ekstremni vremenski pojavi imajo pomemben vpliv na človeško telo. Medtem ko pogosto govorimo predvsem o vročinskih valovih, strokovnjaki opozarjajo, da so lahko nevarne tudi nizke temperature. Hladno vreme namreč pomembno vpliva na srčno-žilni sistem, še posebej pri ranljivih skupinah, posledice pa lahko občutijo tudi sicer zdravi posamezniki.

Podnebne spremembe povzročajo vse bolj nepredvidljive vremenske razmere, od vročinskih valov do nenadnih ohladitev, močnega vetra in povečane vlažnosti. Takšni vremenski ekstremi vplivajo na zdravje ljudi, kakovost bivanja in splošno počutje. Zaradi vse pogostejših vremenskih sprememb postaja vprašanje podnebja tudi pomembna družbena tema, o kateri se vse več govori med mladimi in v širši javnosti.

Vpliv ekstremnih temperatur na zdravje

Ekstremne temperature, tako vročina kot mraz, lahko povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja. Čeprav raziskave pogosto poudarjajo vpliv vročine, novejše študije opozarjajo, da je tudi mraz pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilne zaplete in povečano umrljivost.

Ob padcu temperature telo aktivira obrambne mehanizme: žile se zožijo, krvni tlak naraste, srce pa mora delovati intenzivneje. Posledično se poveča tveganje za srčni infarkt, možgansko kap, aritmije in druge zaplete.

Raziskave kažejo, da:

• znižanje temperature za 10 °C poveča pojavnost srčno-žilnih dogodkov za približno 13 %,
• pri ljudeh s predhodnimi boleznimi srca je tveganje še večje,
• pozimi beležijo bistveno več akutnih srčnih infarktov kot poleti (Cheng & Su, 2010).

Poleg tega mraz vpliva na viskoznost krvi, ravnovesje tekočin in delovanje živčnega sistema, kar dodatno obremenjuje srce.

Onesnažen zrak in nizke temperature

Posebej problematična je kombinacija nizkih temperatur in onesnaženega zraka, ki je pogosta predvsem v mestih. Raziskave kažejo, da lahko onesnaževala v hladnem vremenu še dodatno povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni in hospitalizacije zaradi srčnega popuščanja (Morris & Naumova, 1998).

Zato postajajo pomembni ne le zdravstveni ukrepi, ampak tudi skrb za okolje, kakovost zraka in trajnostni razvoj.

Vedno večja okoljska ozaveščenost

V zadnjih letih se povečuje tudi zanimanje za okoljske teme in podnebno pravičnost. Vedno več ljudi, predvsem mladi, opozarjajo, da podnebne spremembe niso le okoljski problem, ampak tudi vprašanje zdravja, socialne varnosti in kakovosti življenja.

Raziskave kažejo, da mlajše generacije podnebne spremembe pogosto doživljajo kot eno največjih skrbi prihodnosti. Mnogi poudarjajo občutke negotovosti glede kakovosti življenja v prihodnjih desetletjih, hkrati pa podpirajo bolj trajnostne načine življenja, zmanjševanje onesnaževanja in večje ukrepanje države ter družbe.

Vse pogosteje se pojavljajo tudi pobude za podnebno pravičnost, ki opozarjajo, da posledice podnebnih sprememb pogosto najbolj prizadenejo najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Kdo je najbolj ogrožen?

Najbolj ranljive skupine so:

• starejši,
• kronični bolniki,
• ljudje s slabšimi stanovanjskimi pogoji,
• posamezniki z nižjimi prihodki,
• kadilci in nekdanji kadilci.

Zakaj je pomembno ukrepanje?

Podnebne spremembe niso več le vprašanje prihodnosti, ampak del vsakdanjega življenja. Zato strokovnjaki poudarjajo pomen preventivnih ukrepov in prilagajanja na vse pogostejše vremenske ekstreme.

Pomembni ukrepi vključujejo:

• zmanjševanje onesnaženosti zraka,
• energetsko učinkovita stanovanja,
• dobro izolacijo in ustrezno ogrevanje,
• ozaveščanje o vplivu vremena na zdravje,
• podporo trajnostnim rešitvam in podnebnim politikam.

Tudi manjše spremembe v vsakdanjem življenju lahko prispevajo k bolj zdravemu okolju in večji odpornosti družbe na podnebne spremembe.

Zaključek

Nizke temperature pomembno vplivajo na zdravje srca in ožilja, podnebne spremembe pa vremenske ekstreme še dodatno stopnjujejo. Čeprav se o posledicah vročine govori pogosteje, raziskave opozarjajo, da je tudi mraz pomemben dejavnik tveganja za zdravje.

Razumevanje teh vplivov je pomembno tako za zaščito ranljivih skupin kot tudi za dolgoročno prilagajanje družbe na podnebne spremembe in vse pogostejše vremenske ekstreme.

Literatura

Bai, L., Li, Q., Wang, J., Lavigne, E., Gasparrini, A., Copes, R., Yagouti, A., Burnett, R.T., Goldberg,
M.S., Cakmak, S. and Chen, H. (2018). Increased coronary heart disease and stroke hospitalisations from ambient temperatures in Ontario. Heart (British Cardiac Society), [online] 104(8), pp.673–679.
doi:https://doi.org/10.1136/heartjnl-2017-311821.
 
Cheng, X. and Su, H. (2010). Effects of climatic temperature stress on cardiovascular diseases. European Journal of Internal Medicine, [online] 21(3), pp.164–167. doi:https://doi.org/10.1016/j.ejim.2010.03.001.
 
Lloyd, E.L. (1991). The role of cold in ischaemic heart disease: a review. Public Health, [online] 105(3),
pp.205–215. doi:https://doi.org/10.1016/s0033-3506(05)80110-6.
 
Morris, R. and Naumova, E.N. (1998). Carbon monoxide and hospital admissions for congestive heart
failure: evidence of an increased effect at low temperatures. Environmental Health Perspectives, [online] 106(10), pp.649–653. doi:https://doi.org/10.1289/ehp.98106649.
 
Zhang, G., Liu, C. and Sun, Q. (2023). The impact of low ambient temperature on cardiovascular health. Frigid Zone Medicine, [online] 3(3), pp.167–175. doi:https://doi.org/10.2478/fzm-2023-0021.