Rezultati ankete o mladinskem delu in aktivizmu.

Kako dobro mladi poznajo mladinsko delo in kako aktivni so v družbi? To smo želeli izvedeti v zadnji mesečni anketi, v kateri smo raziskovali odnos mladih do aktivizma, aktivnega državljanstva in različnih oblik vključevanja v mladinske aktivnosti.

Na anketo je odgovorilo 63 mladih, pri čemer je bila več kot polovica, natančneje 57,1 %, stara med 19 in 25 let, dodatnih 30,2 % pa jih spada v starostno skupino med 25 in 29 let. Najmlajši, stari med 15 in 18 let, so predstavljali 12,7 % vseh sodelujočih. Med anketiranci je prevladoval ženski spol, saj ženske predstavljajo kar 74,6 %, medtem ko moški predstavljajo 20,6 %, preostalih 4,8 % pa se glede spola ni želelo opredeliti.

Mladi in mladinsko delo

Rezultati kažejo, da je poznavanje mladinskega dela med mladimi precej različno, saj približno 28,6 % anketirancev meni, da pojem dobro pozna, medtem ko jih 28,5 % priznava, da o njem ve zelo malo ali nič. To potrjujejo tudi odgovori o prvem stiku z mladinskim delom, kjer je 38,1 % mladih za to izvedelo v šoli ali preko prijateljev, medtem ko jih je 31,7 % navedlo družbena omrežja, nekaj posameznikov pa za ta pojem do reševanja naše ankete sploh še ni slišalo.

Kljub temu večina mladih prepoznava pozitivne učinke mladinskega dela, saj jih 74,6 % izpostavlja osebni razvoj, 65,1% aktivno državljanstvo, 66,7 % večjo vključenost v družbo, podobno visok delež pa tudi varnen prostor za druženje po šoli in pridobivanje novih izkušenj. To kaže, da mladi mladinsko delo razumejo kot pomemben prostor za razvoj in pridobivanje kompetenc.

Izkušnje z mladinskimi programi so precej raznolike, saj je 30,2 % anketirancev že obiskalo mladinski center ali sodelovalo v programih, medtem ko jih 44,4 % teh izkušenj še nima.

Zanimiv podatek je, da kar 40 % mladih še ni sodelovalo v programu Erasmus+, kar kaže na to, da bi bilo smiselno razmisliti o tem, kako te programe še bolj približati mladim in jih spodbuditi k vključevanju.

Aktivizem med mladimi

Mladi aktivno državljanstvo večinoma razumejo kot sodelovanje v družbi (69,8 %), kot politično udejstvovanje (52,4 %) ter kot prostovoljstvo (46 %).

Ko pa pogledamo dejansko aktivnost, se pokaže razkorak, saj se 30,2 % mladih še ni udeležilo aktivnosti, povezanih z aktivizmom, medtem ko največji delež ostalih, torej 63,5 %, se je udeležilo aktivnosti tako, da so podpisali peticijo. Tudi na družbenih omrežjih večina mladih aktivistične vsebine podpira predvsem občasno, kar velja za 30,2 % anketirancev, medtem ko jih le 1,6 % to počne redno.

Kljub temu 17,5 % mladih meni, da ima mladinsko delo pomemben vpliv na spodbujanje aktivizma, saj skozi takšne aktivnosti razvijajo kritično mišljenje, samozavest in občutek, da lahko prispevajo k spremembam v družbi.

Odgovori kažejo, da mladi razumejo pomen aktivnega vključevanja, vendar v praksi še niso vsi enako aktivni. Zato bomo rezultate ankete uporabili za pripravo novih vsebin o temah, ki so mladim blizu, in jih spodbujali, da se še bolj aktivno vključujejo.

Petra Lutman