Foto: © European Union 2025 – Source : EP

Ni lepšega kot videti ljudi iz vse Unije, ki so se zbrali na Evropskem mladinskem dogodku 2025 v Strasbourgu.

Energija je zelo pozitivna, ljudje so nasmejani, vreme pa odlično. Ko sem se sprehajal po vasi EYE, ki se nahaja poleg parlamenta, sem prišel do delavnice v improvizirani univerzi, ki se nahaja na zemljišču. Tema je bila Vzhod sreča Zahod: krepitev medevropskega sodelovanja.

Najprej na delavnico, …

Ko sem se odpravljal na delavnico, nisem vedel, kaj naj pričakujem, glede na to, da so okoli mene sodelovali ljudje iz vzhodnih in zahodnih držav članic. Delavnico je izvajalo študentsko združenje ABBA z Univerze v Leidnu na Nizozemskem. ABBA je kratica za Adriatic, Baltic, Black in Azov, kar namiguje na izvor študentov – ustanoviteljev združenja. Delavnico sta vodili soustanoviteljici Diana Chaban in Yana Radenko, njuna gosta pa sta bila Dr. Dimiter Toshkov in Dr. Nikoleta Yordanova, oba profesorja na Univerzi v Leidnu. 

Med delavnico sta profesorja celino razdelila na štiri regije, zahodno, južno, severno in vzhodno (vse postkomunistične države članice), zaradi lažje primerjave in lažjega poteka delavnice.

Delavnica je poskušala odpraviti pogoste napačne predstave ljudi o delitvi na Vzhod in Zahod v Evropski uniji. Pokazalo se je, da čeprav pogosto mislimo, da so vzhodne države nerazvite, zaostale in na vseh lestvicah nižje od zahodnih, to ne drži povsem. Dr. Toškov nam je pokazal, da so nekatere vzhodne države ne le dohitele svoje zahodne partnerice, temveč da so države, kot sta Poljska in Slovenija, vsaj v gospodarskem smislu presegle Španijo in Grčijo. Pokazal je, da je vzhodna regija v veliki meri dohitela vsaj južno regijo, kar je bilo nepredstavljivo, ko so se države z vzhoda pridruževale EU. Vendar je razkorak med zahodom in vzhodom še vedno viden. Ne le v gospodarskem smislu, temveč tudi pri vprašanjih, kot so podnebne spremembe, vključevanje obeh spolov v delovno razmerje, ko sta poročena, ali morda podpora homoseksualnim parom. Čeprav je energija v dvorani potrjevala izrečene trditve, nihče ni pričakoval naslednjega dela delavnice. V naslednjem delu smo bili pozvani, da sodelujemo v anketi, ki je nato Dr. Yordanovi omogočila, da naše odgovore primerja z resničnimi podatki njihovih raziskovalcev. Obravnavala je predvsem tri vprašanja o tem, kaj si državljani želijo od EU, kako jih EU zastopa in ali obstajajo dejanske razlike v zastopanosti znotraj EU. Na presenečenje vseh so se naši odgovori ujemali s statističnimi podatki, ki nam jih je pokazala Dr. Yordanova.

Omogočila nam je, da vidimo, kako se meja med Zahodom in Vzhodom zabriše, ko gre za teme, kot so podpora evru, nepodpora višjim carinam ali na primer podpora skupni obrambni in varnostni politiki, to je, ko gre za prvo vprašanje. Po njem smo videli, da ni jasne ločnice med Vzhodom in Zahodom, ko gre za občutek, da so državljani EU, zaupanje v EU, in da je edina vidna razlika zaupanje v lastno vlado, vendar je priznala profesorica, da to izhaja tudi iz zgodovine. Tretje vprašanje pa je osvetlilo delitveno linijo, zlasti ko gre za zastopanost pri dodeljevanju pomembnih zakonodajnih nalog in uradov, splošna stališča v Svetu, ki pripadajo skoraj izključno državljanom Zahoda, in tako naprej. Vendar je bilo poudarjeno, da je vse odvisno od tega, kako zainteresirani so državljani za delo EU. Tako je bila na primer volilna udeležba v devetih vzhodnoevropskih državah članicah na zadnjih evropskih volitvah nižja od povprečja EU, ki znaša 50,7 %, najnižja pa je bila na Hrvaškem z le 21,4-odstotno volilno udeležbo. To jasno kaže na manjše zanimanje vzhodnih držav članic za politiko EU.

Delavnica se je zaključila z ganljivo zgodbo soustanoviteljice združenja Yane Radenko, ki je preživela masaker v Buči v Ukrajini. Še enkrat je poudarila, kako pomembno je, da celina ostane skupaj in povezana, hkrati pa se ne ustraši možnosti večjega evropskega konflikta. 

… nato na novinarsko srečanje

Ko sem vse te informacije vzel s seboj, sem se odpravil na novinarsko srečanje, ki je potekalo v stavbi Parlamenta. Po prehodu skozi labirint sem prišel v sejno sobo, kjer sta bila prisotna generalni direktor parlamenta za komuniciranje Christian Mangold in direktor parlamenta za medije Jesús Carmona. Po kratki predstavitvi sem postavil vprašanje o delitvi med vzhodom in zahodom in vprašal, ali je ena od težav lokacija glavnih stavb na zahodu in kaj Unija počne, da bi rešila to težavo.

Direktor Mangold je pojasnil, da je lokacija stavb posledica zgodovinskega razvoja Unije, in poudaril, da je veliko novejših evropskih agencij ustanovljenih v vzhodnih državah članicah. V Sloveniji imamo na primer Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev s sedežem v Ljubljani. Glede tega, kako se Unija spopada z delitvijo na Vzhod in Zahod, je omenil več programov, med katerimi je tudi sistem evropskih veleposlaniških šol. Povedal je, da je vsaj 50 % šol v Sloveniji vključenih v sistem evropskih ambasadorjev, ki omogoča obiske Parlamenta, mlajše evropske ambasadorje ter splošno vključevanje in približevanje dela Unije našim mlajšim generacijam. Omenil je tudi objekte evropske izkušnje, ki je nov program, ki se trenutno uvaja in v okviru katerega imajo mladi možnost izkusiti delo parlamenta iz prve roke. Ta izkušnja je na voljo tudi v Sloveniji, počasi pa si utira pot po vsej celini. Drugi program, ki ga je omenil, je program „Nazaj v šolo“, ki poslance Evropskega parlamenta spodbuja in opolnomoča, da obiščejo svoje stare šole v matičnih državah, da bi tako ne le približali delo Unije, ampak tudi omogočili mladim, da so v neposrednem stiku s svojimi odločevalci.

Po tem je direktor Carmon poudaril, da čeprav so zaradi jezikovne ovire nekatere možnosti znotraj institucij na voljo le zahodnim državljanom, delo Parlamenta, izvoljenega organa Unije, poteka v vseh jezikih. Nadaljeval je, da čeprav so mladi prek družbenih medijev vedno bolj vključeni v delo institucij, ko gre za volitve, ne gredo na volišča. 

Oba sta zaključila, da je vključenost odvisna od interesa in aktivnega državljanstva. Brez zanimanja za to, kaj počne Unija in kako to vpliva na nas, ne moremo spremeniti odločitev, s katerimi se ne strinjamo. Aktivno državljanstvo je ključno za premostitev vrzeli med Vzhodom in Zahodom, pa tudi za splošno zadovoljstvo z delom naših institucij. Nevednost je korenina vsega zla, informacije pa so dežne kaplje, ki lahko poplavijo naše reke.

Preberite še ostale prispevke, ki smo jih za vas pripravili dopisniki mlad.si, Jerneja, Petra in Nikola, ki smo se te dni udeležili EYE2025.

• Participacija, človekove pravice in polarizacija: kaj pravijo mladi na EYE 2025?
• V živo z EYE2025: Koliko vas je v zadnjem času z mislijo na okolje spremenilo življenjski slog? 
• Utrip na EYE 2025: sproščeno, veselo in mednarodno

Še več foto in videoutrinkov dogajanja v Strasbourgu pa vas čaka na socialnih omrežjih mlad.si!