Na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je bila udeležba slovenskih volivcev slaba – 29%, kar pa je za Slovenijo vseeno najvišje število volivcev do sedaj. Zasluge so šle predvsem višji udeležbi mladih, ki pa jih je bilo kljub višjem številu, kot na prejšnjih volitvah, le okoli 17% (18 – 30 let). Podatki kažejo, da so ravno mladi tisti, ki se volitev udeležijo v najmanjšem številu.

»Kako lahko spodbudimo mlade, da postanejo bolj aktivni udeleženci v političnem življenju Evropske unije?«, je bilo eno od ključnih vprašanj okrogle mize Mladi, enakost spolov in (ne)udeležba na EU volitvah: Izzivi in priložnosti, ki je 14. marca 2024 potekala v prostorih Fakultete za družbene vede.

Na okrogli mizi sta sodelovala tudi dva predstavnika mladih (oba mlajša od 30 let), ki sta med drugim povdala svoje mnenje na vprašanje moderatorke, ali se mladim res dela krivica glede volitev in, ali so po uvodnih besedah evropske poslanke Ljudmile Novak pač v obdobju, ko več časa posvečajo študiju in ljubezni.

O politiki razmišljamo na drugačen način

Jaša Levstik, alumen Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija, je povedal, da mladi »razmišljamo o politiki, o aktivnemu državljanstvu na drugačen način«. Opaža, da mladi dajo večjo prioriteto protestom, spletnim objavam, sam pa meni, da bi volitve morale biti na nek način »predpogoj za kakršnokoli izjavljanje o svojem političnem mnenju in to ne samo pri mladih«. Dodaj je še, da se o volitvah govori kot o dogodku, ki bo vse rešil, potreben pa je konstanten dialog z odločevalci ter, da se oni na naša mnenja odzivajo čez celoten mandat.

Sara Štiglic, aktivistka, pravi, da ne ve natančno, zakaj se mladi ne udeležujemo volitev ter, da se ne strinja, da je udeležba na volitvah predpogoj zato, da lahko človek komentira družbeno stanje. »Razočaranje je tudi razlog, zakaj se ljudje volitev ne udeležujejo,« je dodala. Meni, da bi namesto o dialogu med politiki in mladimi morali začeti delati na vključevanju mladih v politiko: »želimo si, da bi dejansko bili obravnavani kot enakopravni partnerji in, da bi se nam dalo glas v luči tega, da se nam zaupa, da smo sposobni soustvarjat in gradit drugačno družbo.«

Okrogle mize so se poleg njiju udeležili še evropska poslanka Mojca Drčar Murko, profesorica na FDV Tanja Renar, svetovalec predsednice za evropske zadeve Zoran Stančič in nekdanji direktor DVK Dušan Vučko. Prek povezave sta v začetku zbrane nagovorila tudi evropska poslanca Ljudmila Novak in Milan Brglez. Zbrani so iskali razloge glede slabe udeležbe mladih na volitvah, se dotaknili tem zastopanosti spola ter tudi tega, ali je celo dobro, da se mladi volitev ne udeležujejo.

Celoten posnetek predavanja si lahko ogledate tukaj.

V sklopu projekta »Young EU change-makers« pa se mladi lahko udeležite katerega izmed srečanj z evropskimi poslanci_kami, kjer bodo predstavili kakšna je vloga Evropskega parlamenta, kako Evropski parlament vpliva na življenja mladih in kako izgleda povprečen delovni dan evropske_ga poslanke_ca.

Seznam srečanj najdete na spletni strani Mreže MaMa.