Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 15 Apr. 2021

Ali je življenje brez odpadkov možno?

V drugo polovico njihovega zelenega meseca so na Zavodu MEPI (Mednarodno priznanje za mlade) vstopili s temo, ki je verjetno že vsem dobro znana – odpadki.  O tem se praktično vsepovsod že veliko govori, izobražujejo nas glede ustreznega recikliranja odpadkov, mediji nas obveščajo o škodljivosti plastike za nas in okolje, sprejeti so bili številni ukrepi za zmanjševanje količine plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ampak dejstvo ostaja, da so odpadki oziroma v prvi vrsti odpadna plastična embalaža še vedno eden glavnih okoljskih problemov današnjega časa.

Plastika je sicer pomemben del modernega življenja, ampak če je bila v 50-ih letih, obdobju njene eksponencialne rasti, dojeta kot čudežni in poceni material, je dandanes postala sinonim za globalno krizo onesnaževanja. Vsako leto v morju pristane 8 milijonov plastike, kar predstavlja problem ne le zaradi onesnaževanja, ampak tudi zaradi uničujočega vpliva plastike na morske živali. Posledice onesnaženja z mikroplastiko (delce, v katere se plastika razgradi) za okolje in zdravje niso še povsem raziskane, je pa dokazano, da se nahaja tudi v naših telesih (kamor je med drugim prišla preko uživanja morskih živali).

Na svetovni ravni vsako minuto porabimo milijon plastenk in če s takim trendom nadaljujemo, bo do leta 2050 količina plastike v oceanih po teži prekašala vse v morju živeče ribe. Ob tem je vsako leto na svetu izdelanih približno 600 milijard plastičnih vrečk. Vsaka od teh vrečk se večinoma uporabi le enkrat in običajno njena uporaba ni daljša od 30 minut, medtem ko je njihova življenjska doba v naravi veliko daljša, saj se tam razgrajujejo tudi do 1000 let. Določene vrste plastike se sploh nikoli ne razgradijo.

Kar zadeva situacijo v Sloveniji je pri nas v letu 2019 nastalo skoraj 292.500 ton odpadne embalaže, od tega je bilo med odpadno embalažo iz gospodinjstev največ mešane in plastične embalaže (66%). Koliko odpadkov leta 2021 v enem tednu proizvede slovensko gospodinjstvo pa je raziskala Ema Suša Perko, dijakinja na Gimnaziji Bežigrad in MEPI udeleženka na srebni stopnji, ki je pri sebi doma spremljala količino odpadne embalaže in drugih zavrženih izdelkov ter ugotavljala, kaj bi lahko naredili za to, da bi bilo teh odpadkov manj. Poleg tega v naslednjih dneh na Zavodu MEPI pripravljajo akcijo, usmerjeno v zmanjševanje odpadkov v naravi, o kateri boste lahko več izvedeli v nadaljevanju tedna. Vse novosti in relevantne informacije v povezavi s predstavljenimi tematikami lahko spremljate na socialnih omrežjih Zavoda MEPI (Facebook - MEPI – Program Mednarodno priznanje za mlade; Instagram - program_mepi).

Vprašanje pa je, ali se sploh lahko popolnoma izognemo proizvajanju odpadkov? Če se malo zamislimo in opazujemo svoje vsakdanje življenje, lahko ugotovimo, da nas ustvarjanje odpadkov spremlja ob vsakem našem koraku. Elektronske naprave, ki jih uporabljamo, bodo neizogibno pristale v košu za smeti, pri nakupu vsakega izdelka v roke dobimo račun, ki je prav tako odpadek, večina predmetov, ki jih v naših vsakdanjih življenjih uporabljamo, se bo pokvarilo ali obrabilo in pristalo v smeteh. Zato pa t.i. zero waste način življenja ne pomeni nič odpadkov v naših življenjih in prepoved njihovega proizvajanja, ampak se gre za gibanje, ki stremi k zmanjševanju odpadkov in čim bližjemu približevanju dosegi cilja popolne odsotnosti odpadkov.

Tudi če nismo vzorni zero waste državljani in se ne nujno istovetimo s cilji zero waste gibanja, pa lahko vseeno naredimo uslugo naravi in našemu zdravju ter vsaj skušamo zmanjšati negativen vpliv naših dejanj na okolje. V trgovini se ob izdelkih, zavitih v celo goro plastične embalaže, vprašajmo, ali te resnično potrebujemo; med sprehodom se izogibamo smetenju okolja in svoje odpadke odvrzimo v ustrezne koše za smeti; pazimo, da odpadke pravilno recikliramo in raje kot za plastične izdelke za enkratno uporabo se odločimo za njihovo okolju prijaznejšo alternativo (vrečke iz blaga, steklenice za vodo, paprinate ali kovinske slamice ipd.). Tudi, če se vsako izmed teh dejanj mogoče zdi le kot kapljica v morje, pomeni že ena kupljena in odvržena plastenka manj tudi manjši ocean odpadne embalaže.

Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:

Vir: Zavod MEPI

 

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

77805

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino