Zorko Škvor, prejemnik državnega priznanja za uspešno in kakovostno mladinsko delo v daljšem časovnem obdobju, je dolgoletni sodelavec Urada RS za mladino, ki je prispeval k razvoju mladinskega sektorja in je postavljal temelje, ki so vidni še danes. Sodeloval je pri vzpostaviti prve strategije razvoja mladinskega sektorja pa tudi k aktivnem soustvarjanju največjih organizacij v mladinskem sektorju in kot soustvarjalec mladinskega dialoga. Njegovo delovanje je segalo širše v Evropo, saj je priznan strokovnjak na področju mladine in mladinskega sektorja. 

Z njim smo se pogovarjali o razvoju mladinskega dela v Sloveniji, o njegovem pomenu, o spominih in največjih dosežkih v zadnjih tridesetih letih.

Prejeli ste državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju. Koliko časa ste delovali na področju mladine in ali se spomnite svojih prvih začetkov?

Upal bi si trditi, da obdobje delovanja sega v čas upanja in kreativnosti, ko področje mladine še ni imelo skupnega pojmovanja mladinskega dela in organiziranosti mladinskega sektorja, če prikličem v spomin navdihujoče ideje iz sedemdesetih let in takratne zahteve po demokratičnih družbenih spremembah na globalni ravni, pri nas predvsem pod naslovom študentskega gibanja (’71 – ’73).

Področje mladinskega sektorja ste skozi leta zaznamovali s svojim aktivnim delovanjem. Kaj se je skozi leta v mladinskem sektorju najbolj spremenilo?

Precej znano je, da je Radio Študent eden od »otrok« takratnega študentskega gibanja, manj pa to, da je bil drugorojeni, sprva kot  »kulturni maraton« v času zasedbe FF, kmalu organiziran kot društvo ŠKUC (Študentski kulturno-umetniški center). Dodal bi še začetke ekoloških, ženskih, mirovniških … gibanj. Spremenilo se je torej vse. Moj dober prijatelj Peter Lauritzen – motor na visokih obratih mladinske politike v multilaterali Sveta Evrope – bi dejal da od »culture and fun« do raznovrstnosti angažiranih aktivnosti, tudi pri soodločanju o javnih zadevah.

Kateri so tisti najmočnejši spomni in dogodki, ki so se vam v vseh teh letih najbolj utrnili v spomin? (mednarodno/nacionalno)

Če smo že pri spominih, bi za kronologijo začetka mladinske organiziranosti,  po uveljavitvi samostojnosti, ko smo takratni nevladniki »ostali na suhem« brez občasne podpore takratne »školjčeve« mladine, omenil enoletno zbiranje nas nekih desetih, z namenom vzpostavitve nacionalnega mladinskega sveta, najprej kot koordinatorja in upravičeno prvoizvoljenega predsednika te takratne novodobne institucije – Janeza Škulja (po mojem morda naslednjega prejemnika državnega priznanja). Z njim me povezujejo tudi nekajletna prizadevanja za vključitev v institucionalne evropske mladinske strukture (obstajali sta dve platformi: SE in EU – sedaj samoumevni EYF). Zaradi obilice dogodkov morda več v nadaljevanju.

Delovali ste tudi v tujini. Katera so bila tista ključna področja in organizacije? 

Drži. Že kot prvi podpredsednik MSS za mednarodne odnose, z zaposlitvijo na Uradu pa tudi s pretežnim delom na mednarodnem področju, torej pred polnim članstvom RS v EU sem bil zelo aktiven kot delegat Usmerjevalnega in Skupnega odbora za mladino, pa tudi v več funkcijah statutarnih organov (predsednik evropske mladinske fundacije (EYF), član Biroja, občasni, zunanji član Sekretariata pri pripravi osnutkov dokumentov, simpozijev, seminarjev, treningov, ipd. Obstajalo pa je še nekaj mednarodnih mladinskih struktur, npr. povezovanje      evropskih regij; vzpostavitev in delovanje ENYC (Evropskih mladinskih centrov).

Do članstva RS v EU so nas bogatile pogoste bilateralne izmenjave – med posebno bi izpostavil tisto z Beneluxom, s časom pa smo izkušnje mladinskih politik Sveta Evrope vse bolj prenašali v Delovno skupino za mladino pri Svetu EU, kateri sem najprej kot delegat, v času prejšnjega predsedovanja RS Svetu EU (2008) predsedoval.

Kaj bi posebej izpostavili, največje dosežke v zadnjih 30 letih? (letos Urad RS za mladino praznuje tudi 30 let delovanja)

Kdor vsaj bežno pozna kronologijo sprememb in ni med tistimi, ki bi za vidnost učinkov in dosežkov potrebovali očala ali kot pravi flandrijski prijatelj Jan Vanhee (do they need glasses?), mu ni potrebno obnavljati znano ot. Na primer dostop do koriščenja evropskega sklada. Se pa znotraj tega manj vidno prezentira neenakomeren razvoj  delov sektorja – tako na vladni kot nevladni strani. Menim, da v zvezi s tem odgovorne »deležnike« čaka kar precej dela.

Kako bi na kratko opisali bistvo in pomen mladinskega dela?

Bistvo in pomen izven družbenega konteksta ni mogoče fiksirati. Druga konvencija nas je poučila, da »zgodovinske« pojave mladinskega dela najdemo pred industrijsko revolucijo pri socialnih katoliških združenjih, po industrijski revoluciji pa so v ospredju socialistična gibanja in organizacije (boj proti izkoriščanju otrok); med obema vojnama so značilna tim.«movements«: , itn.

Celo relativno kratko 30-letno obdobje obstoja Urada je bilo spremenljivo: s članstvom v Svetu Evrope, oz. konferencami  ministrov odgovornih za mladino in primeri »revij« nacionalnih mladinskih politik je bilo širše opredeljeno od Bele knjige (papirja) EU z le štirimi področji (informiranje, prostovoljstvo, participacija). Sledila je odprta metoda usklajevanja v okviru sodelovanja na evropskem nivoju, tudi Pakt za mladino (izobraževanje, zaposlovanje, državljanstvo), do opredelitve osmih možnih področij mladinskega dela in mladinske politike (kar je mimogrede bila podlaga za ZJIMS) in kasneje spremenjenega (nadgrajenega ali podgrajenega ?), sedaj aktualnega koncepta na nivoju EU z »invest in and empower youth«).

Letošnje leto je leto predsedovanja in Slovenija predseduje že drugič. Sodelovali ste pri prvem predsedovanju, tudi pri letošnjem. Osrednja tema so državljanski prostori za mlade. Kaj lahko mladinskem sektorju doprinesejo sprejeti dokumenti na najvišji evropski ravni? Je izbrana tema pomembna v današnjih časih?

Letošnje sodelovanje v ožjem pomenu besede sem omejil v prepričanju, da imajo sedanji zanamci dovolj možnosti in znanja v sektorju za aktivno participacijo, a glede na to, da sem od kar pomnim bil podvržen motivu za odpiranje mladinskih prostorov kot subjektov odprte pluralne moderne družbe, tudi »alternative« (od omenjenega maratona do vselitve na Kersnikovo, začetni podpori KUD France Prešeren, vzpostavitvi  Metelkove… prvih odpiranj javnih prostorov s festivalskimi dogodki in s pouličnim gledališčem …), bi si težko predstavljal kaj primernejšega kot to v fizični in družbeni dimenziji, torej ne le za mladino, ampak kot mladino za širšo družbeno skupnost.

Dodatno me radosti, da je trio predsedovanja, točneje v času nemškega 6-mesečja, prišlo do združevanje bistvenih delov procesov daljšega obdobja vzpostavljanja mladinske politike v sklopu Sveta Evrope ter doslej nekoliko manj ambicioznih politik Komisije EU, kar se je do te mere zgodilo prvič in kar konvergira tudi v vsebinah strategij 2030 pri obeh multilateralah.

Morda še kakšna zabavna zgodba iz ozadja, tudi pri dialogu in odnosih s politiko in odločevalci?

Jih je mnogo, a o tem raje ne bi, da ne pretiravam s kritičnostjo trenutkov, ko je nestanovitna mladinska (ne)politika zanemarjala pogoje za učinkovitejši domet mladinskega dela.

Še morda kakšno sporočilo? Morda na zasebni ravni, navsezadnje se sklepajo mnoge prijateljske vezi? Bi kaj izpostavili?

Med redko omenjenimi izmed številčno krivično neomenjenimi mnogimi sodelavci mi je še vedno pri srcu Francoz Pierre Meresse, ki je znotraj Sveta EU bil avtoriteta za področje mladine in s katerim sva vzpostavila pogoje zaupanja za lansiranje ciklov stukturiranega (sedaj) mladinskega dialoga. Bi pa še omenil dolgoletno sodelavko, Barbaro Zupan, ker bi rad z opravičilom delovne zagnanosti nadoknadil kdaj neizrečeno hvaležnost za njeno predanost mladinskemu polju. Prav tako se za prednost dela na Uradu izrekam zahvalo Barbari Hvastja.

Za razliko od standardnih optimističnih zaključkov podobnih intervjujev, pa bi vendarle osebno dodal še to, da me bo žalostilo, če naj bi v bodoče neizpodbitni razvoj mladinskega sektorja po zahtevnem obdobju uveljavljanja družbenega pojma kot je mladinsko delo, bil sektor reduciran le v sklop družinske politike (kar novodobno nakazuje nekaj redkih držav s spogledovanjem k predmodernističnim ali tradicionalističnim družbenim ureditvam).  

Video ob podelitvi državne nagrade je na voljo tukaj.