Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 10 Jun. 2021

»Danes ima vsak mlad posameznik priložnost, da vpliva na svojo prihodnost«

Intervju z mag. Dolores Kores, direktorico Urada RS za mladino ob 30. letnici Urada RS za mladino.

Letos je za Urad RS za mladino še posebej jubilejno leto, saj praznuje 30 let svojega delovanja. Kako ga boste obeležili?

Urad za mladino 22. junija praznuje svoj trideseti rojstni dan in prestopa dobo mladosti. Ponosni smo, da je Urad za mladino že od vsega začetka sooblikoval slovensko državo, usmerjal mladinsko politiko in podpiral mladinski sektor, ki se je v tem obdobju razširil, mladim pa ponudil še več priložnosti za uresničevanje svojega potenciala. Za nas vsako leto šteje. Vsako preteklo leto je nekaj prispevalo, da smo danes tukaj, zato je prav, da smo ponosni na vsa pretekla leta in jih tudi ustrezno obeležimo. Zaradi specifične situacije, v kateri smo se znašli, bomo letos obeležili 30 let s spletnim dogodkom. 15. junija 2021 se bomo ozrli v preteklost in hkrati pogledali, kakšni izzivi nas čakajo v prihodnosti. Ob tej priložnosti nas bodo kolegi iz urada, mag. Andraž Zgonc, Anja Fortuna in dr. Miran Lavrič seznanili z nekaterimi pomembnimi dosežki in načrti, pridružila pa se nam bo tudi ministrica, prof. dr. Simona Kustec. Verjamem, da se bo za vsakogar nekaj našlo, zato vas vljudno vabim, da se dogodka udeležite. 

V sodelovanju s Fakulteto za družbene vede in Zavodom MOVIT bomo izdali tudi monografijo, ki bo naslovila 30 let mladine, bolj v smislu pregleda pomena večjih premikov zadnjih 30 let.

Na nek način k tej obletnici sodi tudi 10 let portala mlad.si, ki je eden bolj vidnih produktov Urada RS za mladino.

Hkrati pa je tudi izid raziskave Mladina 2020 odlična iztočnica, s katero smo se lahko podrobneje spoznali z ugotovitvami, kako se je mladina razvijala v zadnjih 20 letih.

Izšli so torej rezultati raziskave Mladina 2020. Kaj so na splošno pokazali, kako boste glede na rezultate prilagodili delo na uradu in kje vidite največ prostora za izboljšave?

Mladina 2020 je pomemben prispevek k pregledu stanja mladih v Sloveniji. Celostno obravnava mladega človeka in je zato tudi odlična podlaga za razvoj horizontalnih politik, ki temeljijo na dokazih, na področju mladine. V prihodnjem letu nas čaka priprava nove Resolucije Nacionalnega programa za mladino, ki bo moral odgovoriti na izpostavljene ugotovitve same raziskave. Ključno pa je, da pri tem res sodelujejo vsa pristojna ministrstva in mladi ter da tako skupaj najdemo optimalne poti, ki bi nas pripeljale k še boljšemu položaju mladih. Mladina 2020 namreč ugotavlja, da so bile politike na nekaterih področjih, ki so tesno povezane z mladimi, pravilno usmerjene. Dejstvo, da se mladi vse bolj rekreirajo, živijo bolj zdravo, pijejo manj alkohola, se vse bolj zanimajo za kulturo, se želijo dodatno neformalno izobraževati in se na splošno prej osamosvojiti, zagotovo kaže, da so bile politike zastavljene v pravi smeri. Čaka nas pa še kar nekaj dela na področjih, kjer nismo našli najboljših rešitev, na primer pri reševanju problematike prekarnih zaposlitev, dostopnosti stanovanj in na področju duševnega zdravja. Sploh na področju duševnega zdravja smo popolnoma zaspali in nas je epidemija kruto postavila pred dejstva. Prepričana sem, da so to vse področja, kjer lahko mladim omogočimo, da svoje cilje še bolje uresničujejo. Na uradu bomo vse te podatke uporabili pri pripravi Resolucije o Nacionalnem programu za mladino za obdobje 2023-2032. K naslavljanju izzivov mladih bomo spodbudili tudi mladinske organizacije. Njihov prispevek je pomemben, še posebej na področju neformalnega izobraževanja in na področju krepitve duševnega zdravja in vrednot.

Na Uradu RS za mladino veliko sodelujete tudi z ostalimi organizacijami, ki delujejo na področju mladih v Sloveniji, je medsebojno sodelovanje in povezovanje ključ do uspeha?

Mladinski dialog je pomembno orodje, ki ni zgolj pravica mladih, ampak priložnost, tako za mlade kot za odločevalce, da svoje poglede predstavijo, se o njih pogovarjajo in sprejmejo odločitve, s katerimi mlade podprejo pri uresničevanju njihovega potenciala. Brez sodelovanja in povezovanja je iskanje rešitev nemogoče, včasih lahko celo škodljivo. Menim, da so to mladinske organizacije, kot tudi moji predhodniki, zelo dobro vedeli in so zato vseh 30 let gradili tesno sodelovanje z mladinskimi organizacijami. Hkrati pa sodelovanje in povezovanje predstavljata tudi izziv, ki ga mnogi ne znajo ustrezno nasloviti, zato bi poudarila, da je za sodelovanje ključnega pomena, da znamo prisluhniti drug drugemu, da pogovorom posvetimo pozornost in da smo pripravljeni tudi na sklepanje kompromisov.

Kako bi danes ocenili delo Urada RS za mladino in kako vidite njegovo prihodnost?

Urad opravlja svoje naloge skladno s pristojnostmi in nalogami, ki so mu dodeljene. Ima potencial, da svoje delo še utrdi in ga razvija. Krepitev mladinskega sektorja je ena ključnih nalog in v tem pogledu imamo še možnosti, da nadgradimo dosedanja prizadevanja. Zavedamo se, da obstajajo zakonske omejitve in pogosto tudi pomanjkanje virov za implementiranje vseh idej, ki nastajajo znotraj urada in v mladinskem sektorju. Zato je pomembno, da dobro vemo, kaj potrebuje mladinski sektor in v tej smeri delamo sistematsko na dolgi rok. Pretekli dosežki urada dokazujejo, da je to prava pot. Urad se bo, upam, v prihodnosti tudi okrepil na področju koordiniranja horizontalnih politik. Kot dokazuje Mladina 2020, imamo na tem področju izzive, ki jih moramo v prihodnosti nasloviti.

Začelo se bo predsedovanje Slovenije Svetu EU. Kaj to prinaša mladim?

O predsedovanju bomo v prihodnjih mesecih veliko slišali in brali. Mladi imajo pogosto občutek, da je to oddaljena vsebina, ki se odvija bolj na protokolarni ravni, v Bruslju, ali pa na ravni najpomembnejših odločevalcev. V resnici pa gre za pomembno delo naše države, ki bo pol leta vodila vse države članice EU. Prevzemamo odgovornost, hkrati pa s svojim delom prispevamo k oblikovanju političnih, strateških in drugih dokumentov na ravni Evropske Unije, ki posredno ali neposredno vplivajo na vsakega posameznika, tudi na mlade. Ali pa predvsem na mlade, saj sprejete odločitve vplivajo na prihodnost. Na področju mladinske politike smo se zato odločili, da bomo posebno pozornost v času slovenskega predsedovanja namenili državljanskim prostorom za mlade. Sporočilo je zelo enostavno, omogočiti mladim, da bodo imeli vedno prostor, kjer jim bodo zagotovljene državljanske pravice, kjer se bodo lahko svobodno izražali, združevali in ustvarjali. Dejstvo, da imajo mladi danes dostop do fizičnih in digitalnih prostorov, kjer se lahko družijo, izražajo in krepijo svoje kompetence, ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnosti, zato je naša naloga, da z vsemi možnimi instrumenti na to opozorimo in zagotavljamo mladim ustrezne prostore tudi v prihodnosti. V času našega predsedovanja bomo obravnavali in sprejemali poročilo o izvajanju mladinskega dialoga skupaj s priporočili državam članicam, kako še bolje implementirati mladinski dialog, prav tako bomo obravnavali predlog novih priporočil za izvajanje prostovoljstva med mladimi. Seveda pa se za mlade najdejo vsebine tudi v drugih horizontalnih politikah, na primer socialne pravice so že ena izmed tistih vsebin, ki pomembno vplivajo na mlade.

Kakšni dogodki se bodo zgodili v okviru predsedovanja Svetu EU?

Najpomembnejši dogodek na področju mladine je Svet ministrov za področje mladine, ki se bo odvil konec novembra 2021. Takrat ministri tudi potrdijo dokumente, ki se v času predsedovanja pripravljajo in usklajujejo.

Osrednji dogodek za mlade pa je zagotovo Evropska mladinska konferenca, kjer se srečajo mladi iz vseh držav članic in drugih povabljenih držav. Dogodek bo letos potekal med 26. in 30 septembrom 2021 in sicer preko spleta, osrednje, panelne vsebine pa si bodo mladi lahko ogledali tudi na spletnih kanalih. Takoj za njimi pa se srečajo tudi generalni direktorji, ki prav tako naslovijo izzive mladih.

Poudarjam pa, da tudi mladinski sektor pripravlja nekaj dogodkov, v okviru katerih bo naslovil osrednje teme našega predsedovanja. Pomembno se mi zdi, da se sektor in mladi o teh vsebinah seznanjajo, se o njih pogovarjajo in seveda tudi prispevajo k sprejemanju boljših odločitev.

Kako lahko mladi izkoristijo predsedovanje Slovenije Svetu EU?

Predsedovanje je smiselno spremljati iz več zornih kotov. Prvič zato, ker se mladi lahko spoznajo s sistemom EU, procesi odločanja in posledicami teh odločitev na vsakdanje življenje posameznika. Čeprav se včasih zdi, da so to oddaljene vsebine,  temu vendarle ni tako. Če na primer ne bi bila sprejeta odločitev o izvajanju programov Erasmus + in Evropska solidarnostna enota, mladi ne bi imeli toliko priložnosti za udeležbo na vseh različnih programih, izmenjavah, prostovoljnih projektih in drugih aktivnostih v okviru programov.

Lahko sodelujejo kot aktivni oblikovalci lastnih dogodkov ali pa se aktivno vključijo v katerega izmed obstoječih dogodkov.

To je tudi najbližja pot, da svoje predloge neposredno vključijo v dokumente, ki se pripravljajo. Pri tem moram poudariti, da proces priprave dokumentov poteka zadnje pol leta in da je mladinski sektor že aktivno prispeval k oblikovanju dokumentov. Zagotovo je vredno spremljati tudi konferenco Prihodnost Evrope, ki bo v času slovenskega predsedovanja dosegla vrh. Vsak ima priložnost, da vpliva na svojo prihodnost in to je za mlade izrednega pomena.

Vir: Uredništvo mlad.si
Foto: Katja Grobelnik

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

16707

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino