V analogni dobi fotografije, pred nastopom uporabe prvih digitalnih tipal, so fotografi_nje pri razvijanju pozitiva lahko opazovali in opazovale nastanek svetlobnega izrisa – fotografije. Stanju med osvetlitvijo fotopapirja skozi negativ in polnoma razvito sliko se je reklo (in se še) latentna slika. Je prisotna, vendar postane vidna le s pomočjo kemikalij. Nekako tako lahko dojemamo sedanji čas, sicer obstaja in teče, a še ne vemo dobro, kako bo v resnici izgledala prihodnost. Podobno se dogaja s trenutno realnostjo izvajanja mladinskega dela skozi uporabo digitalnega/spletnega/pametnega/virtualnega (opomnik: to se moramo še dogovoriti, v tem besedilu pa naj zadošča “le” digitalnega) mladinskega dela. Trenutno nujno potrebno orodje, a kako ga uporabljati, v kolikšni meri in na kakšen način? Morda je v tej fazi najbolj pomembna ugotovitev: kaj se lahko naučimo in kako naprej, ko bo konec tega prehodnega obdobja.

Po definiciji strokovne skupine Evropske komisije digitalno mladinsko delo zajema:

• proaktivno uporabo ali nagovarjanje digitalnih medijev in uporabo tehnologije v mladinskem delu. Pri tem ima enake cilje kot mladinsko delo na splošno in temelji na isti etiki, vrednotah in načelih kot klasično mladinsko delo. Digitalni mediji in tehnologija v mladinskem delu morajo te cilje vedno podpirati,
• lahko se izvaja tako v živo kot v spletnih okoljih ali pa v kombinaciji obeh,
• digitalni mediji in tehnologija se lahko uporabljajo bodisi kot orodje, dejavnost ali kot vsebina v mladinskem delu,
• lahko ga vključimo v katerokoli mladinsko delovno okolje (odprto mladinsko delo, informiranje in svetovanje za mlade, mladinski klubi, samostojna mladinska dela…).
• digitalno mladinsko delo ni metoda mladinskega dela.

Mladinski delavci so se dobesedno čez noč morali prilagoditi novemu načinu izvajanja mladinskega dela in preiti v digitalni pristop. Izkušnjo nenadnega prehoda in kaj je le-ta pomenila za mladinske delavce je opisala Maja Majcen, koordinatorka Četrtnega mladinskega centra Bežigrad, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Mladih zmajev. Povedala je, da težko oceni koliko dela je bilo potrebnega za postavitev njihovega digitalnega mladinskega centra DigiMC Mladi zmaji, saj gre za proces, skozi katerega so se sproti učili in odkrivali vedno nove načine in vsebine, pa vendar je po njeni oceni za vzpostavitev digitalnega MC bilo potrebnih 20 ur dela, sem prišteva tudi pripravo projektnega načrta, brskanje po virih za delo, nabor materialov ter spremljanje dobrih praks. “Virtualni MC načeloma hitro postaviš, pomembno pa je, da imaš ekipo, ki idejo zagrabi in se je pripravljena s tem ukvarjati, testirat, prilagajati, se učiti novih stvari, biti odprta. Pri nas se je izkazalo za super to, da je vsak prinesel “k mizi” košček tega, kar zna. Pa smo sestavili prototip. Poleg tega pridejo prav tudi izkušnje z moderiranjem kanalov oziroma forumov, razumevanje zakonitosti platforme Discord, na primer kako organizirati kanale, da bodo smiselni, potem je tu prevod določenih fizičnih stvari v digitalno različico (npr.iskanje preprostih on-line družabnih iger), načela gostiteljstva; recimo da ustvarjaš prostor za debato med obiskovalci in slediš njihovim potrebam. Na pomoč so nam priskočili tudi izkušenejši uporabniki platforme Discord. Pri samem postavljanju vsebin smo na začetku sodelovali trije, a so se v nadaljevanju priključili še ostali sodelavci in sodelavke s svojimi predlogi in idejami. Pri tehničnem delu pa se je prav tako začelo z eno osebo, ki pa so jo v nadaljevanju podprli še trije. Je pa to nenehen proces testiranja in eksperimentiranja, prilagajanja in spremljanja,” opozarja Maja. Njihov trud je bil hitro poplačan: 7. aprlia so imeli v sistemu zabeleženih 94 uporabnikov, od tega 11 administratorjev in 6 vodij projektov/kanalov, ki skrbijo za nemoten potek v različnih časovnih okvirjih. “Kar pa seveda ne pomeni, da je vseh 94 istočasno na platformi, ponavadi se oglasi dnevno do 10 oseb.”

Zanimalo nas je, kako dostopajo do mladih, kje mladi izvejo za DigiMC Mladi zmaji?  “Mladi za DigiMC Mladi zmaji izvejo predvsem preko naših Facebook ali Instagram strani. Poslali smo tudi sporočilo po naših notranjih adremah saj so nekateri obiskovalci_ke  namreč še osnovnošolci_ke in tako preko staršev izvedo za nas.” Opaža pa tudi, da je nekaj takih, ki pred epidemijo niso obiskovali njihovih mladinskih centrov, kar, ocenjuje Maja, je hkrati tudi prednost delovanja preko digitalnega sveta.

Še eno vprašanje se postavlja in sicer, ali digitalno mladinsko delo za mladinske delavce predstavlja nujno “zlo” ali dobrodošlo orodje mladinskega dela. Lanskoletni forum o digitalnem mladinskem delu je še nosil naslov »Kdaj, če ne zdaj?«, sedaj se vsi sprašujemo samo še “kako?” “Digitalno delo se mi zdi trenutno super priložnost za testiranje in dobrodošlo orodje mladinskega dela. Prinaša svežino in možnost igrifikacije, hkrati pa tudi izziv in potrebo po razumevanju, kako stvari v digitalnem svetu delujejo. Nekdo iz ekipe Mladih zmajev je dobro rekel – ne moremo direktno prevajati iz analognega v digitalni svet, ampak so vmes določeni koraki, na katere prej ne pomisliš. Torej se potem tukaj pojavi ta – kako? Ravno danes (7.4. – op. ur.) smo se pogovarjali z delom ekipe o našem DigiMC in prišli smo do ugotovitve, da moramo še bolj vključiti kakšne izkušene gejmerje, da nam pomagajo s svojimi znanji, in seveda mlade iz različnih starostnih skupin, da nam pomagajo načrtovati,” razlaga Maja. Hkrati pravi, da se bo šele sčasoma skozi  uporabo pokazalo, kaj deluje. “Je pa pomembno, da mladi vedo, kje nas še vedno lahko najdejo, kako in kdaj, da vzdržujemo stik in skupaj razvijamo nove možnosti,” poudarja. Ali bodo  nadaljevali spletne aktivnosti tudi, ko bodo analogna vrata mladinskih centrov ponovno odprta? Maja odgovarja, da načrtujejo izvajanje tudi po ponovnem odprtju mladinskih centrov, bodo pa  “program prilagodili glede na to, kakšne bodo takrat potrebe mladih. Že sedaj se recimo kažejo nekateri principi delovanja, kaj deluje in kaj ne, kaj pritegne obiskovalce_ke in kaj ni toliko zanimivo. Priložnost vidimo tudi v tem, da preko digitalnega mladinskega dela lahko nagovarjamo del populacije mladih, ki ga morda do sedaj nismo, ker jim mladinski centri niso bili blizu bodisi vsebinsko, kot oblika druženja, mogoče tudi fizično oddaljeni. Veliko se imamo še za naučiti,” se zaveda in poudarja: “Vsekakor fizični stik ne more nadomestiti digitalnega, lahko pa gresta z roko v roki in se dopolnjujeta.” Maja Majcen je delila izkušnjo mladinskega centra v Sloveniji, kaj na isto vprašanje ali dilemo o stanju, ki je trenutno popolnoma latentno, za katerega se še ne ve, ali bo iz vse te trenutne realnosti prihodnost pozitiv ali negativ, pravi Juha Kiviniemi, sodelavec za načrtovanje v Verke – Nacionalnem centru za digitalno mladinsko delo na Finskem:  

“Če upoštevamo trenutno situacijo, ki nas sili k mladinskemu delu na spletu, se bodo nedvomno povečale številne kompetence mladinskih delavcev. Na žalost pa obstaja tudi veliko tveganje, da se na novo pridobljene spretnosti ne bodo več uporabljale, ko se situacija spet normalizira. Ko zdaj ocenjujemo delo, ki ga opravljamo, bi se morali veliko bolj osredotočiti na rezultate omenjenega dela tudi s stališča mladih. Kaj lahko ponudimo s spletnimi orodji, ki jih v preteklosti nismo mogli? Ali vsaj; kaj na ta način učinkoviteje počnemo? Če nam uspe vsaj to ugotoviti, bi lahko prineslo tudi trajnejšo spremembo pristopa v mladinskem sektorju. Spletno (ali drugo digitalno) mladinsko delo ne bi smelo biti alternativa mladinskemu delu z osebnim pristopom (čeprav bi to moralo veljati že do sedaj), temveč komplementarni pristop že obstoječim v mladinskem delu.”

Nakaj organizacij mladinskega sektorja je na minulem digitalnem srečanju mladinskega sektorja izpostavilo vidik pristopa do ranljivih skupin skozi digitalna orodja. Skrbi jih, da bodo ranljive skupine v času epidemije še bolj izključene kot običajno. Juha jim odgovarja: “Res je, da pri mladinskem spletnem delu obstaja tveganje, da ne bi dosegli mladih, ki bi ga ravno najbolj potrebovali. V običajnih okoliščinah pogosto priporočamo uporabo naprav, ki jih priskrbijo mladinski delavci, da lahko izenačimo možnosti dostopa. Zdaj bi priporočal uporabo brezplačnih oziroma lahkodostopnih spletnih storitev (seveda moramo poskrbeti za zasebnost) in dodatno besedo iz kakršnekoli razpoložljive podpore v okolja, ki jih ciljna skupina že obiskuje. Pomanjkanje znanja o razpoložljivih podpornih storitvah pa je pogosto lahko pomemben dejavnik, da se počutimo izključeni.”

Nadalje poudarja, da je trenutno najbolj pomembno, da mladim sporočimo, da smo tukaj, da smo še vedno dosegljivi in na voljo kot osebe, na katere se lahko zanesejo, na katere se lahko obrnejo. Potrebe mladih po varnem svetu odraslih se zagotovo niso zmanjšale, verjetno drži ravno nasprotno. Zato, ko bo “trenutna situacija izzvenela, je tudi v naših pristopih smiselno biti premišljen in strateški, tako da je delo čim bolj proaktivno, namesto da bi se zgolj odzivalo na prevladujoče razmere,” je mnenja Juha in na koncu spodbuja: “#stayathome, vendar #stayconnected!” Intervju z njim smo konec lanskega leta objavili na mlad.si, takrat smo se pogovarjali o prihodnosti mladinskega dela, ki je danes postala vsakodnevna realnost in o tem, kako mlade zvabiti stran od ekranov, danes se sprašujemo, kako jih privabiti. Res čudni časi, pa vseeno, vabljeni k branju.

Želim izvedeti več o digitalnem mladinskem delu!

• Movit ponuja bogat zbir informacij (definicije, priporočila, priročniki, primeri dobrih praks),
• Socialna akademija ima zbirko orodij, ki pridejo prav pri digitalnem izvajanju svojega in dela za mlade, podoben seznam najdete na strani TechAgainstCoronavirus.com
• Verke ponuja različen nabor tako definicije digitalnega mladinskega dela pa tudi priročnike za izvedbo.
• sprehodite se po našem portalu. Najdete lahko trenutne in pretekle aktivnosti različnih organizacij z in za mlade.

Portal mlad.si je sam po sebi digitalen, izvajanje se ne spreminja, času pa se vedno prilagaja njegova vsebina. Veliko vas je, ki s solidarnostjo, novimi idejami, kako doseči mlade in bogatimi aktivnostmi, soustvarjate banko idej digitalnega mladinskega dela. Sledimo vsem aktivnostim organizacij, ki jih trenutno izvajate na spletu, preglejte jih, morda najdete kakšno idejo zase in mlade v svojem svetu. Hvala ker nas berete, mi pa se bomo trudili, da vaše dobre prakse prenašamo in beležimo tudi v bodoče, ko bo slika tega prehodnega obdobja bolje vidna.

Vir in foto:  uredništvo mlad.si