Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji organizira niz spletnih seminarjev Evropejci proti covidu-19, ki jih organizirajo v partnerstvu z Vlado RS. Tokratna tema je bila, kako pomaga Evropska unija blažiti socialno stisko po pandemiji.

V razpravi so sodelovali evropska poslanca Romana Tomc in dr. Milan Brglez, predstavnici Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mojca Pršina in mag. Katja Rihar Bajuk, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in direktor BOXMARK Leather d.o.o. Marjan Trobiš, in predsednica sindikata Mladi plus in predsednica ETUC Youth Tea Jarc.

Osrednja tema razprave je bila minimalna plača, sodelujoči v razpravi pa so se osredotočili tudi na politiko zaposlovanja mladih, saj je prav slednje kriza, zaradi pandemije novega koronavirusa COVID-19, najbolj prizadela. Evropska poslanka Romana Tomc je povedala, da tej težavi v Bruslju vse institucije že kar nekaj časa posvečajo veliko pozornosti. Med drugim, so v evropskem parlamentu, sredi junija, že sprejeli zakonodajno resolucijo o smernicah, v kateri je velik poudarek predvsem na mladih. »Moram povedati, da je bilo v garancijski shemi kar nekaj sredstev namenjenih za reševanje brezposelnosti mladih. Ta že ima izjemne učinke, saj je bilo 22 milijonov mladih deležnih teh ukrepov. V prihodnje se ta shema še razširja in dopolnjuje s posodobitvijo poklicnega izobraževanja, ki je nekako zastalo. Nov zagon pa se daje tudi pripravništvom. Na ravni Evropske unije se reševanju te problematike daje velik poudarek, je pa odvisno od držav članic, katere konkretne projekte in programe bodo sprejele na tem področju.« je še poudarila Tomčeva in dodala, da je slovenski osnovni zakon o delovnih razmerjih potreben temeljitega premisleka in prenove.

Mojca Pršina z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je  izpostavila pobudo Evropske komisije Jamstvo za mlade, katere cilj je, da se mladim v roku štirih mesecev po nastanku brezposelnosti ponudi zaposlitev, izobraževanje, usposabljanje ali pripravništvo in ta na ravni Slovenije kaže dobre rezultate. Od leta 2014 do 2019 je bilo v to pobudo vključenih več kot 100.000 mladih, hkrati pa so nanjo vezani tudi ukrepi aktivne politike zaposlovanja mladih. Aktualen je predvsem ukrep Trajno zaposlovanje mladih, ki predvideva subvencioniranje zaposlovanja mladih za nedoločen čas, pri katerem delodajalec dobi subvencijo v višini 11.000 evrov, če mlado osebo zaposli za nedoločen čas. V zadnjih treh letih se je v Sloveniji s pomočjo tega ukrepa zaposlilo okrog 5.000 mladih.  

Velika težava mladih je predvsem prekarno delo, ki mnogim v tem času predstavlja edini vir preživetja. Prekarnost je po mnenju predsednice sindikata Mladi plus in predsednice ETUC Youth Tee Jarc posledica prevelike fleksibilnosti trga dela, saj obstaja preveč različnih oblik dela, kot so avtorska in podjemna pogodba, pripravništva, vajeništva ter različni s.p.-ji, ki delodajalcem omogočajo, da izkoriščajo delavce, predvsem mlade, ki na trg dela šele vstopajo.

Delovnih mest, ki bi mladim zagotavljala varnost ni, na drugi strani pa so premajhne pokojnine, ki mnoge starejše prisilijo v podaljševanje delovne dobe, zato je medgeneracijsko sodelovanje še kako pomembno, saj si kot pravi Jarčeva, mladi ne želijo medgeneracijskega konflikta.

Vir: uredništvo mlad.si