Z vami delimo ugotovitve študentke Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Lucije Dežan, ki je bila nagrajena za svoje magistrsko delo. Raziskovala je, kako mladi iščejo službo.

Mladinski svet Slovenije je letos že enajstič zapored izbral najboljšo diplomsko in magistrsko delo za preteklo leto. Nagrado za najboljšo magistrsko nalogo na temo zaposlovanja mladih je prejela Lucija Dežan, ki je študirala na Filozofski fakulteti v Mariboru. V svojem zaključnem delu se je osredotočila na problem neformalnih praks pri zaposlovanju, v kar šteje predvsem uporabo zvez in poznanstev za pridobitev zaposlitve, ob upoštevanju vloge družbenih omrežij.

“Od srednje šole dalje je občasno do mojih ušes priplavala ta mantra o nedosegljivosti zaposlitev za mlade, ki ne poznajo pravih ljudi oziroma se ne gibajo v socialno ugodnih krogih, še posebno, če iščejo zaposlitev na področju družboslovja in humanistike, zato sem želela tudi empirično preveriti, ali ta izjava drži,” je pojasnila nagrajenka. V raziskavo je zajela mlade, stare od 15 do 29 let, ki so trenutno zaposlitev dosegli z uporabo zvez in poznanstev. Del raziskave se je osredotočil izključno na slovensko mladino, del pa se je osredotočil na mlade v enakem starostnem obdobju, ki živijo v državah jugovzhodne Evrope.

Kot pojasnjuje, kljub splošnemu vtisu širše javnosti in podatkom nekaterih predstavljenih raziskav, da do služb vodijo le zveze in poznanstva, zbrani podatki kažejo, da mladi v Sloveniji še vedno pogosteje uporabljajo druge, formalne metode iskanja zaposlitve. “Najpogosteje res pridobivajo informacije o zaposlitvi preko sorodnikov in prijateljev, a takoj nato sledi iskanje preko interneta in časopisa.” Ugotovila je tudi, da Slovenija sodi skupaj z Albanijo, Bolgarijo, Romunijo in Kosovom med države, kjer se mladim zdijo kompetence pomembnejše od zvez in poznanstev, ko posameznik išče zaposlitev. Ključ do dobre zaposlitve vidijo predvsem v doseženi visoki izobrazbi in pomen terciarne izobrazbe je visoko vrednoten ter dojet kot ključen pri pridobitvi dobre zaposlitve.

 “Kot posebno pomembno bi izpostavila dejstvo, da se uporaba zvez in poznanstev prepogosto prehitro dojema kot izključno negativna strategija. Jasno je, da si nihče ne želi v podjetju kandidata, ki je dobil zaposlitev zgolj zato, ker pozna nekoga, v resnici pa ne izpolnjuje niti formalnih kriterijev niti nima ustreznih spretnosti in kompetenc za delo,” razlaga mlada Celjanka in dodaja, da so tudi intervjuvanci uporabo neformalnih praks ocenili kot potencialno dobrodošlo, kadar zaposlovalcu omogočajo, da dobi preverjenega in veščega kandidata, ki se morda sicer sploh ne bi prijavil na delovno mesto, hkrati pa mu poznanstva omogočajo hitrejšo vključitev v delovno okolje in bolj izražen občutek pripadnosti podjetju.

Vir: Pia Prebevšek, Večer

Foto: Freepik