Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (1)
Datum objave: 09 Jul. 2019

Ivan Praznik: "Prostovoljstvo je dobrina, ki je imamo dovolj in jo delimo z drugimi"

Najmlajši Naj prostovoljec je na predlog Dijaškega doma Antona Martina Slomška v Mariboru postal Ivan Praznik iz Ribnice na Pohorju.  Prostovoljca odlikuje vsestranska vključenost in pripravljenost na pomoč, pa naj bo to hišniku v dijaškem domu, vrstnikom, ki potrebujejo učno pomoč, ali pa pri organizaciji aktivnosti  v šoli in dijaškem domu. Na naše vprašanje, kje vidi razliko med mestno in podeželsko mladino nam je odgovoril, da predvsem v načinu obnašanja, odgovornosti, znanja in razmišljanja, ki mnogokrat zapostavljajo podeželsko mladino. Več si preberite v spodnjih vrsticah.

Ivan, čestitam za naslov Naj prostovoljca! Povej, se strinjaš z latinskim rekom "Nismo rojeni le sami zase" (Non nobis solum nati sumus)

Hvala za čestitke. O tem, da nismo rojeni le sami zase bi se dalo mnogo reči, je pa poglavitnega pomena da se tega zavedamo, oz. bi se morali zavedati. V življenju se srečamo z mnogimi preizkušnjami, ki nas krepijo in nam dajejo novo moč. Mnogokrat ob besedi moč pomislimo le na fizično moč, ki res, da ni zanemarljiva, ampak je le dopolnilo k naši duševni moči, le to pa lahko gradimo na sodelovanju in pomoči ter jo tako krepimo in bogatimo. Presežki na določenih področjih nam ne koristijo, lahko pa pripomorejo k boljšemu jutri za druge, zato je pomembno da delimo svoja močna področja.

Kako bi v kontekstu zapisanega reka opredelil prostovoljno delo? V čem prepoznavaš njegovo vrednost oz. korist? 

Prostovoljno delo bi opredelil kot dobrino, ki je imamo dovolj in jo delimo z drugimi, da omogočimo boljši jutri. Ne gledamo le nase temveč se ozremo širše in tako z majhnimi dejanji spremenimo velike tegobe. Dobra plat prostovoljnega dela je, da nas nič ne stane, čeprav lahko mnogokrat pomeni več kot karkoli drugega. Nasmejani obrazi oseb so najlepše plačilo za vložen trud in s tem dokazano, da se dá. S tem pa utrjujem tudi svoje znanje in spoznavam nove načine, ki mi bodo lahko dobro deli v prihodnje. 

Ravnateljica dijaškega doma Antona Martina Slomška je dejala, da te "odlikuje vsestranska vključenost in pripravljenost na pomoč, pa naj bo to hišniku v dijaškem domu, vrstnikom, ki potrebujejo učno pomoč, ali pa pri organizaciji aktivnosti v dijaškem domu in zavodu." Če se zopet naveževa na besede naših rimskih prednikov, ki so dejali, da je srečnejši tisti, ki več daje kot prejema, bi opisal svojo izkušnjo udejanjanja te vrline? 

Znanja in izkušenj ne prejmemo kar tako, potrebno je mnogo postoriti, da do tega pridemo, velik pomen ima tudi nadarjenost. Nekateri to dosežejo prej, drugi pa potrebujejo za doseganje želenih ciljev več časa. Znanje, ki smo ga pridobili je potrebno deliti, le tako lahko hodimo skupno pot po svetu in se dopolnjujemo. Če držimo svoje sposobnosti zase, jih lahko mnogokrat izgubimo, kadar pa jih podelimo z ostalimi so srečni tisti, ki so bili deležni pomoči, še srečnejši pa smo tisti, ki smo pomoč nudili in čutimo v sebi olajšanje, da je nekomu lažje. 

Kaj ti je - poleg pomoči dijakom – prineslo ta pohvale vreden naslov?

Kot ste že omenili izvajam veliko pomoči dijakom, predvsem na področju matematike in strokovnih predmetov. Pripravljen sem pa tudi na vse ostalo, na voljo sem, če mi le čas dopušča, za skoraj vse. Velikokrat sem pomagal pri raznih organizacijah, priprave dvorane in pospravljanje po prireditvah. 

Na kmetiji Kajžer na vrhu Pohorja v občini Radlje ob Dravi, kjer živiš, se ukvarjate s pridelavo in prodajo domačih pridelkov in izdelkov (od poljščin, sadja, medu do lesa). Kako te delo na kmetiji bogati? Na kakšen način oziroma na katerem osebnem področju se tovrstna izkušnja in znanje izrazi? 

Kmetija je velik obrat, ki zahteva veliko sodelovanja, dogovarjanja, usklajevanja mnenj in organizacije. Brez tega je delovanje skorajda nemogoče oz. ni želenega učinka. Kmetija leži na nadmorski višini 800 metrov v neokrnjeni naravi, kjer se delo najde vsak dan v letu. Doma se ukvarjamo z mnogimi dejavnostmi, zato je tudi delo zelo raznoliko in se lahko preizkusim v večih različnih opravilih. Potrebno je razmišljati inovativno, razvijati nove načine za lažjo proizvodno kakovostnih pridelkov. Prav ta raznolikost in želja po nečem novem mi požene kri po žilah, da se potrudim in poizkusim poiskati najbolje, tako kot je pri pomoči, potrebno se je v dejavnost poglobiti, da se lahko nato rešuje problem iz znotraj navzven. Navada dela mi izjemno pomeni na vseh področjih, brez dela ni pozitivne prihodnosti, ki je ključ do uspešnega in lepega življenja. 

Ker se ti obeta prevzem domače kmetije, razmišljaš o študiju na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Se ti zdi ta študij in poklic za mlade zanimiv? In, ali se veliko mladih v tvojem okolju obrača v to smer ali stremijo bolj k mestnemu načinu življenja? 

Poklic se mi zdi izjemno zanimiv. Kmetijstvu rečem smer vseh smeri. Kmetje nismo izobraženi le v eni smeri, poznati moramo veliko področij, da lahko uspešno vodimo gospodarstvo. Mladi se premalo obračajo k temu načinu življenja, saj zahteva celotno osebo vse dni v letu, v mestu pa lahko oddelajo 8-urni delovnik in nato izkoristijo svoj prosti čas. 

Praviš, da te je solidarnosti naučilo prav življenje na kmetiji, saj je vedno kaj za postoriti, zato je sodelovanje med družinskimi člani dobrodošlo. Je tovrstnega sodelovanja in opreznosti za delom opaziti tudi pri naših dijakih (tvojih vrstnikih)? 

Velik pomen na tem področju ima vzgoja v mladih letih. Meni je bilo omogočeno mnogo stvari na različnih področjih s čimer sem krepil sebe in svojo zavest. Tovrstno sodelovanje je opaziti predvsem pri vrstnikih, ki izhajajo iz kmečkih družin, res, da se najdejo tudi izjeme iz mest, a je teh glede na količino meščanskega prebivalstva premalo.

Kaj mladim, ki nimajo izkušnje z zemljo in kmetijo umanjka, ali drugače: kje se pokaže razlika med podeželsko in mestno mladino? 

Mestni mladini manjka veliko. Razlike pa so očitne. Začnejo se že pri načinu obnašanja, odgovornosti, znanja in razmišljanja, ki mnogokrat zapostavljajo podeželsko mladino. Čeprav v času šolanja izjemno napredujejo se vidi, da jim manjka tako imenovane »kmečke logike«.

Ali bi želel našim mladim bralcem še kaj povedati?  

V življenju ima denar velik pomen a z njim si ne moremo kupiti ne znanja, sreče, zdravja in ne notranjega miru, le tega si lahko pridobimo z dobrimi deli.

Vir: uredništvo mlad.si
Foto: Ivan Praznik - osebni arhiv 

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

45051

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino