Pustolovski duh v srcih Mepijevcev ne počiva, zato poskušajo svoja hrepenenja po odkrivanju novih krajev potešiti s potopisi, ki jih za vse poslušalce v času karantene pripravljajo Mepijevci. V nadaljevanju si preberite misli Mepijevca Joba Stoparja, ki je otvoril serijo MEPI potopisov. 

Vse se je začelo na prvem medkarantenskem spletnem sestanku GAHA, ko smo razpravljali o idejah, kako bi še popestrili ta, za nekoga ki rad potuje in hodi naokoli, kar za Mepijevce zagotovo drži, čuden čas. Naš kolega Blaž Žerjav Jereb je predlagal, da bi organizirali spletna predavanja o prejšnjih potepanjih naših članov. Tako je beseda nanesla tudi na mojo šele kakšen mesec staro dogodivščino na Galapaških otokih in tudi meni je ideja hitro postala všeč. Od mojega prvega potopisa – takrat še v klasični obliki, sta minila le dobra dva meseca in od pozitivnih odzivov poslušalcev sem videl, da jim je moj stil predavanja zanimiv, obenem pa tudi sam ob tem zelo uživam. Izziv sem zato seveda sprejel, kajti spomini so bili še sveži, slik pa veliko, zato sem bil tudi samozavesten, da lahko naredim nekaj zanimivega. Poleg tega potopise vidim kot izjemno vajo za poklic turističnega vodnika, izpit za katerega nameravam opravljati prihodnje leto, hkrati pa so super način, kako strniti vtise s potovanja in jih predstaviti v neki smiselni celoti.  

Najprej sem se lotil urejanja množice fotografij in naredil širši izbor, ki se je skozi dni proti predavanju vedno bolj krčil ter dobival vsebino, zraven slik pa sem v glavi pripenjal razne zanimive podatke, ki sem jih večinoma vlekel iz spomina, nekatere pa sem na sveže poiskal na internetu. Stvari za povedati je bilo še preveč, tako da me to sploh ni skrbelo, bolj sem bil živčen zaradi tehnologije, za katero sem le upal, da bo zdržala obremenitve, in kako bo predavanje sploh funkcioniralo, saj priznam, da sam nisem najbolj tehničen tip, takega tipa predavanja pa smo se vsi lotevali prvič. K sreči mi je tukaj z vsem pomagal Jaka Kregar, ki je celoten dogodek tudi skoordiniral in ustvaril na družbenih omrežjih, naredil pa je tudi super uvod v predavanje in zapolnil nelagodno tišino med koncem predavanja in prvimi vprašanji poslušalcev. 

Na koncu je vse steklo super, seveda ne brez tehničnih težav, ki pa smo jih hitro rešili, in tudi odzivi so bili zelo pozitivni, tako da so spletni potopisi postali vsakotedenska karantena tradicija. Mislim, da je to super način, kako misli ljudi odvrniti od vsakdanjih tegob te dobe in jih navdati z željo in potovalno vnemo, da se odpravijo raziskati vse zanimive kotičke tega sveta, seveda enkrat, ko bo tegale konec. Upam, da čim prej, da bo dosti snovi za kakšen nov potopis.

Video celotnega potopisa je dostopen tukaj, vabila in informacije o ostalih potopisih pa najdeš na njihovi spletni strani.

Vir in foto: MEPI