Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 24 May 2022

Kaj se skriva pod imenom kronična vnetna črevesna bolezen?

V četrtek, 19. maja 2022, smo obeleževali svetovni dan ozaveščanja o kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB), ki je skupen pojem za dve klinično precej podobni gastrointestinalni bolezni. To sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, katerih pojavnost iz leta v leto narašča in se najpogosteje pojavlja pri mladih od 15. do 30. leta starosti. Pojavnost obeh bolezni je občutno večja v razvitih zahodnih državah, medtem ko je v državah v razvoju precej redka, kar govori o možnih vzrokih za razvoj omenjenih obolenj. Ti so predvsem dedni, k nastanku pa prispevajo tudi nekateri dejavniki okolja kot je življenje v področjih s hladnejšim podnebjem, kajenje in jemanje oralne kontracepcije pri ženskah. O boleznih še vedno ne vemo veliko, zato sta predmeta številnih raziskav. Zdravila za bolezni sicer ne poznamo, vendar ju z naprednim medicinskim pristopom, rednimi kontrolami in pravilno dieto lahko dodobra nadzorujemo ter bolnikom omogočimo kar se da normalen potek življenja.

Za obe bolezni je značilna vnetna reakcija v sluznici prebavnega trakta. Ta je lahko posledica neznanega vzroka, ki je pogojen z določenimi geni posameznika, lahko pa je posledica okužbe s škodljivim mikroorganizmom (npr. z bakterijo Salmonella). Dolgotrajno vnetje povzroči razpad površine črevesja (razjede), otekline, izgubo elektrolitov in vode ter krvavitve črevesne sluznice. Pomembno se je zavedati, da na razvoj bolezni vpliva mnogo faktorjev, pri katerem pomembno vlogo igra kajenje, ki močno poslabša potek ali simptome omenjenih bolezni, prav tako pa k poslabšanju prispevajo mnogi psihosocialni faktorji, kot je smrt v družini ali drug pretresjiv dogodek. Zanimivo je, da naj bi t.i. “dobre bakterije” oz. probiotiki, ki se jih vedno bolj uporablja kot prehranski dodatki, sodelovale pri zaviranju vnetja črevesne sluznice ter tako pomagale pri preprečevanju razvoja bolezni ali nadaljnih poslabšanj.

Crohnova bolezen se pogosto začne z utrujenostjo, hujšanjem, povečano telesno temperaturo (kot posledica vnetja), driskami s primesmi krvi in bolečinami v trebuhu. Kasneje pa se lahko pokažejo težave tudi zunaj črevesja, prizadete so na primer kosti (osteoporoza), koža, oči (konjunktivitis), sklepi (artritis), sečila in žolčne poti. Bolniki s Crohnovo boleznijo imajo tudi povečano tveganje za nastanek venske tromboze ali pljučne embolije (embolus imenujemo krvni strdek, ki potuje po žili in jo lahko zamaši). Simptomi ulceroznega kolitisa so podobni, vendar veliko bolj raznoliki ter odvisni od razširjenosti in intenzivnosti vnetja. Akutni zapleti vnetnih črevesnih bolezni so lahko življenjsko ogrožujoči, mednje pa spada predvsem zapora črevesne poti (zaradi vnetne otekline), huda notranja krvavitev ali pa fistula (nenormalne zveze, ki povezujejo črevesni trakt z drugimi organi, npr. kožo, mehurjem, nožnico), ki lahko vodi v nastanek abscesa ali ognojka. Kronično lahko bolezen zaradi slabe absorpcije snovi iz črevesa v kri vodi v anemijo oz. slabokrvnost (zmanjšanja števila rdečih krvničk, ki nosijo kisik do tkiv) ali v podhranjenost. Za razliko od Crohnove bolezni je pri ulceroznem kolitisu večje tveganje za razvoj izbočenih vnetnih tvki – psevdopolipov – in raka debelega črevesja ter danke, zato morajo ti bolniki pogosto opravljati preventivne kolonoskopije.

Za diagnostiko so potrebne laboratorijske preiskave krvi ter endoskopija (pregled notranjih organov s kamero). Možna diagnostična metoda je tudi kapsularna endoskopija, kjer bolnik poje kapsulirano kamero, ki se uporabi za iskanje skritih razjed, ki jih druge metode (kamor spada tudi ultrazvok) niso mogle odkriti. Kot že omenjeno, se bolezni ne da zdraviti, vendar jih lahko skušamo spraviti v mirovanje (izboljšanje bolezni oz. zmanjšanje vnetnega procesa) z določenimi zdravili, kamor spadajo antibiotiki, aminosalicilati, glukokortikoidi, imunosupresivi in biološka zdravila. Zapletov se je pogosto potrebno lotiti kirurško. Crohnova bolezen sicer ne predstavlja ovire za zanositev in dokazano ni povezana z neplodnostjo, vendar lahko abscesi in fistule (povezave) med črevesno steno in vagino povzročijo boleče spolne odnose pri ženskah.

Bolniki s katero od kroničnih vnetnih črevesnih bolezni imajo sicer malenkostno nižjo pričakovano življenjsko dobo, vendar se ob vzdrževanju bolezni v mirovanju njihovo življenje pretirano ne razlikuje od ljudi brez omenjenih bolezni. Kljub temu da veljata Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis za eni izmed težjih kroničnih gastrointestinalnih obolenj, se lahko, kot že rečeno, z intenzivno medicinsko oskrbo življenje posameznikom olajša do te mere, da lahko, če ne pride do zapletov, živijo precej običajno življenje. Še enkrat pa se zdi vredno poudariti, kako velik pomen ima psihološki vpliv na črevesno steno, zato lahko že sprememba življenjskega sloga, ki vodi v zmanjšanje stresa, precej učinkovito pomaga pri lajšanju simptomov vnetnih črevesnih bolezni.

Avtorica: Urška Kohek
Vir: Gaster Felix

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

94745

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino