Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 15 Sep. 2020

Maja Hostnik: "Mreža MaMa je pred več kot 15 leti nastala kot pobuda mladinskih centrov"

Mreža MaMa, mladinska organizacija, ki združuje, povezuje in zastopa 50 mladinskih centrov po Sloveniji, je v mesecu septembru ovita v praznovanje, saj nazdravlja kreativnim 15. letom delovanja. Ob tej priložnosti smo k intervjuju povabili direktorico Mreže MaMa in odgovorno urednico portala mlad.si, Majo Hostnik, ki uspešno vodi mrežno organizacijo mladinskih centrov že 6. leto. »Z vključevanjem mladih v mladinske centre in mladinske organizacije se mlade danes dojema kot pomembne sogovornike, ki pomembno vplivajo na našo prihodnost.« Več o delovanju mladinskega sektorja, raznolikosti mladinskih centrov in projektih Mreže MaMa pa v nadaljevanju. 

Najprej iskrene čestitke za 15 let uspešnega delovanja Mreže MaMa, ki skozi vsa ta leta uspešno nadgrajuje in krepi mladinski sektor v Sloveniji. Za začetek seveda vprašanje za vse tiste, ki še ne vedo kdo ali kaj sploh je Mladinska mreža MaMa?

Zavod Mladinska mreža MaMa ali krajše Mreža MaMa je mrežna nacionalna organizacija, ki združuje mladinske centre po vsej Sloveniji. Trenutno jih štejemo kar 50. Smo nevladna organizacija, s statusom organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju. Naše osnovno vodilo delovanja je povezovanje mladinskih centrov, zagovarjanje in zastopanje njihovih interesov, informiranje in podpora mladinskim centrov skozi usposabljanja in različne projekte.

Kateri so tisti mejniki v delovanju Mreže MaMa, za katere bi lahko rekli, da so jo zaznamovali, kot svojevrstno, edinstveno nacionalno, mrežno organizacijo mladinskih centrov v Sloveniji?

Prvi mejnik je vsekakor nastanek Mreže MaMa, ki pa je dejansko nastala že pred več kot 15 leti in sicer na pobudo mladinskih centrov iz lokalnih okolij, po t.i. bottom up principu. Danes, prav na današnji dan, res praznujemo 15 let uradne ustanovitve, vendar je Mreža MaMa neformalno obstajala že več let prej. Dejstvo je, da so Mrežo MaMa zaznamovali vsi projekti, ki so jih vodili različni ljudje in Mreža MaMa so vedno bili ljudje, zaposleni, ki s svojim profesionalnim pristopom pomagajo graditi in širiti Mrežo MaMa. Mejnikov je veliko, saj se v večjem delu financiramo iz projektov, od katerih prav vsak doprinese k razvoju Mreže MaMa. Na naših socialnih omrežjih trenutno poteka kampanja ob naši 15-letnici delovanja, v kateri smo izpostavili 15 zgodb in projektov Mreže MaMa, ki so nas ključno zaznamovali. Vsekakor pa je projektov še več in tudi še več oseb je bilo vključenih v gradnjo zgodbe Mreže MaMa.

V mladinsko delo ste tako ali drugače vključeni že več kot 15 let. Na kaj ste kot direktorica Mreže MaMa, ki jo uspešno vodite že 6 leto, najbolj ponosni in kaj je po vašem mnenju do danes najbolj vidna sprememba v družbi, h kateri je prispeval mladinski sektor?

Na Mreži MaMa sem ponosna na več stvari, najbolj pa na to, da obstajamo, da se držimo in da na mnogih področjih orjemo ledino in izvajamo projekte, ki so v mladinskem prostoru edinstveni, kažejo smer mladinskega dela in stremijo k njegovemu razvoju. Največja sprememba, ki je vidna v družbi in h kateri je pripomogel mladinski sektor, je odnos družbe do mladosti in mladih. Z vključevanjem mladih v mladinske centre in mladinske organizacije se mlade danes dojema kot pomembne sogovornike, ki pomembno vplivajo na našo prihodnost in vsekakor je k temu veliko pripomogel mladinski sektor, ki mlade že od nekdaj prepoznava kot ključne glasnike sedanjosti in soustvarjalce prihodnosti.

Ena od značilnosti mladinskega sektorja je pluralnost organizacij, ki tako ali drugače delujejo za in z mladimi. Kako se Mreža MaMa kot povezovalna mrežna organizacija mladinskih centrov sooča z njihovo raznolikostjo in kaj je pri tem največji izziv?

Smo organizacija, ki deluje povezovalno, saj stremimo k temu, da se s sorodnimi organizacijami povezujemo tako na nacionalni, kot tudi na mednarodni ravni ter tako skupaj odgovarjamo na potrebe mladih. Ravno pluralnost mladinskega sektorja in s tem tudi mladinskih centrov nas krepi in dela drugačne. Dejstvo je, da vsaka organizacija nagovori mlade z drugimi temami, a vsem nam je skupno to, da skrbimo za aktivno participacijo mladih in jim nudimo ogromno priložnosti za udejstvovanje v družbi. Tudi v naši mreži obstaja raznolikost mladinskih centrov in lahko  rečem, da je vsak mladinski center specifičen, saj odgovarja na potrebe lokalne mladine. In ravno iz tega razloga smo v zadnjih 15 letih skupaj z mladinskimi centri ustvarili veliko znanja in pridobili mnogo izkušenj, ki si jih lahko delimo znotraj mreže in tako ne glede na situacijo postajamo močna mrežna organizacija. V raznolikosti absolutno vidim prednost, čeprav včasih težko odgovorimo na potrebe vseh in prav v tem prepoznavam največji izziv.

Mreža MaMa skozi svoje delovanje povezuje mladinske centre, vključuje ogromno število mladih, tako pri nastajanju projektov, kot pri realizaciji. Pa vseeno, kateri izmed vseh izvedenih projektov po vašem mnenju, je tisti, ki vam je ostal najbolj pri srcu in v dobrem spominu? Zakaj prav ta?

Če sem povsem iskrena, resnično ne morem izpostaviti nobenega projekta, ker je že narava mojega dela takšna, da temelji na projektih, s katerimi ustvarjam službo in delo sebi in drugim. In iskreno, vsak projekt mi je všeč in v vsakem projektu vidim pozitivno zgodbo. Izpostavim lahko, da je v vsak projekt, v pripravo, pisanje in samo izvedbo ter poročanje vloženo veliko energije in truda in prav vsak projekt doprinese k celotni zgodbi Mreže MaMa, pa naj je večjega ali manjšega obsega. Vsekakor pa ko pogledam nazaj, ko še nisem bila na Mreži MaMa, mi bodo vedno ostali v spominu Klubi MaMa, ki jih organiziramo dvakrat na leto za članice Mreže MaMa. Prav s Klubi MaMa vzdržujemo in krepimo našo mrežno organizacijo, saj predstavljajo pomemben prostor neformalnega druženja, načrtovanja in mreženja med mladinskimi centri ter ustvarjanja skupnih zgodb.

Kaj pa Mreža MaMa v številkah? Nam lahko zaupate, koliko projektov ste izvedli v 15 letih, koliko mladih je bilo približno vključenih v Mrežo MaMa in kako ste po vašem mnenju s projekti mladim omogočali aktivno participacijo v družbi?

V 15 letih smo izvedli skoraj 50 projektov, katere druži skupni imenovalec krepitve mladinskega dela in zagotavljanja aktivne participacije mladih v družbi. Izvedli smo 32 nacionalnih projektov, v zadnjih petih letih pa svoje delovanje usmerjamo tudi v mednarodna partnerstva in aktivnosti, v okviru katerih smo izvedli kar 17 mednarodnih projektov. O točni številki vključenih mladih težko govorim, bi pa na tem mestu izpostavila enega izmed večjih projektov Mreže MaMa – MLADIM, v katerega smo vključili 360 mladih brezposelnih, starih med 15 in 29 let, in jim skozi 12.123 izvedenih ur usposabljanj omogočili pridobivanje kompetenc na različnih področjih. Mreža MaMa predstavlja pomembno platformo za pridobivanje kompetenc mladih, tudi skozi zaposlitve in prostovoljno delo. V svoje delo neprestano vključujemo mlade prostovoljce in jim na ta način omogočamo pridobivanje pomembnih izkušenj v mladinskem delu.

Epidemija novega koronavirusa je tudi mladinski sektor postavila pred velik izziv, ki pa se je s svojo iznajdljivostjo in solidarnostjo hitro in uspešno prilagodil novi realnosti. Kako se je s tem soočila Mreža MaMa? 

Mladinski sektor je pokazal, da s svojimi dejanji odgovarja na družbene izzive in da se zna prilagoditi situacijam in se hitro odzvati. Pričeli so nastajati digitalni mladinski centri, izvajale so se mnoge solidarnostne aktivnosti ter on–line aktivnosti. Mladinski centri hostli so nudili nastanitvene kapacitete. Skratka, odziv je bil. Vsaka sprememba pa prinese določene posledice. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da je kriza vplivala tudi na nas. V dani situaciji smo se trudili po najboljših močeh in  bili v oporo mladinskim centrom skozi različne aktivnosti. Oblikovali smo priporočila za izvajanje aktivnosti digitalnega mladinskega dela in za delovanje na področju duševnega zdravja mladih, še posebej pa smo ponosni na povezovanje in medsebojno deljenje praks mladinskih centrov preko platforme Padlet, na kateri smo zbirali in delili zgodbe in prakse mladinskega dela v času epidemije.  

Seveda pa še zadnje – neizogibno vprašanje o prihodnosti Mreže MaMa. Kakšni so načrti, izzivi za nadaljnjo uspešno delovanje? Kje jo vidite čez 5, 10 let? 

Mreža MaMa bo obstajala še naprej, vendar je vse stvar tega, koliko intenzivno bo želela delovati. Je nevladna organizacija, ki se v večji meri financira iz projektnega dela, kar pa vsekakor ni lahko. Vzdržati tempo in kontinuiteto dela je vsekakor specifika našega dela. V prihodnosti bo potrebno narediti temeljite premisleke, kam želimo naprej in kako v prihodnje mladinski centri in drugi vidijo Mrežo MaMa. V letošnjem letu bomo naredili evalvacijo strategije Mreža MaMa in pričeli pripravljati novo strategijo. Čaka nas kar nekaj dela. Vsekakor pa si še naprej želim skupnih zgodb z mladinskimi centri, da skupaj kujemo razvojne zgodbe in z mladinskimi centri ter sorodnimi organizacijami ob podpori Urada RS za mladino ter ostalih deležnikov pomagamo mladim, da v družbi najdejo svojo priložnost. Dobro sodelovanje in povezovanje vedno prinese pozitivne zgodbe in odzive.

Bi morda ob praznovanju 15 let še s kakšno vašo mislijo nagovorili naše bralce?

Misli je veliko, priporočil in idej še več in upam, da jih bomo skupaj čimbolj znali predstaviti in tudi udejanjiti, zato nas spremljajte na mlad.si, kjer delimo dobre zgodbe, ki prihajajo iz organizacij mladinskega sektorja in od mladih ter so namenjene mladim in vsem, ki jim mladost ne pomeni le obdobja življenja, ampak način življenja.

Vir: Uredništvo mlad.si
Foto: David Lotrič

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

13809

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino