“Ni planeta B” – “Štrajkaj ali plavaj” – “Nismo iz cukra, a se vseeno talimo” – “Prihodnost bo zelena, ali pa je ne bo” – “Ta planet postaja bolj vroč kot mladi Leonardo di Caprio” – “Če nam vi danes uničite planet, kam bomo šli mi jutri”, je pisalo na transparentih udeležencev današnjega shoda za pravično in bolj čisto prihodnost vseh. 

27. september – dan, ko po celem svetu potekajo protesti za podnebno pravičnost. Tudi v Sloveniji so se ponovno množično organizirali mladi in vsi, ki jih skrbi prihodnost. Glavni organizator današnjega podnebnega shoda po vsej Sloveniji je gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki od politike zahteva razglasitev podnebne krize in konkretno ukrepanje. “Zahtevamo, da odločevalci prepoznajo in rešujejo podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti ter da začnejo sprejemati ukrepe, ki bodo nam vsem zagotovili varno in pravično prihodnost,” so zapisali na svoji Facebook strani.

Glavna zahteva gibanja je, naj vlada prepozna podnebne spremembe kot globalno krizo in jo začne reševati na ta način, je poudaril Primož Turnšek iz gibanja. Pristop pa mora biti interdisciplinaren in vključevati ukrepe s področja sociale, gospodarstva in ekologije. “Zahtevamo varovanje naravnih habitatov, dostopna energetsko učinkovita stanovanja z dostopom do javnega prevoza, kolesarskih stez oz. so blizu delovnih mest. Zahtevamo, da vlada vlaga v javni prevoz, kolesarske steze in podobno,” je nekaj konkretnih zahtev naštel Turnšek.

Konkretneje so med zahteve umestili reševanje podnebnih sprememb kot krize globalnih razsežnosti, pravičen prehod na nizkoogljične vire energije in dostopen javni potniški promet, dostopna in energetsko učinkovita najemna stanovanja, štiridnevni delovni teden, državno zajamčena zelena delovna mesta ter prehod v sonaravno kmetijstvo in varovanje narave. Šole udeležbe mladih na Podnebnem štrajku niso omejevale.

Svoje zahteve so včeraj poslali pristojnim ministrstvom, Vladi RS in predsedniku države. Tokrat se mladi ne bodo sestali s predstavniki države. “15. marca smo imeli srečanje na vladi in v državnem zboru. Od takrat se ni zgodilo nič konkretnega, zato smo mnenja, da se bomo začeli pogovarjati, ko bo vlada začela ukrepati,” je poudaril Turnšek. “Pogovarjamo se lahko v nedogled, a če pogovori ne obrodijo sadov, se nam to ne zdi smiselno,” je dodal.

Mladi pa so dve uri pred protestom sporočili, da so zavrnili vabilo državnega zbora na pogovor, saj jim je dovolj obljub, sedaj je čas za ukrepe. “Vabilo državnega zbora smo zavrnili in ga bomo zavračali, dokler odločevalci ne bodo pripravili časovnice, ki določa pravično zaprtje TEŠ najkasneje do l. 2030. Šele s konkretnimi ukrepi bodo pokazali, da so pripravljeni reševati podnebno krizo v vsej svoji resnosti,” so zapisali v sporočilu za javnost. 

Sicer pa Minister za okolje in prostor Simon Zajc v videonagovoru mladim sporoča, da podpira njihov protest za podnebno pravičnost in jih poziva, naj zdaj, ko poteka javna razprava o prvem podnebnem zakonu v Sloveniji, sodelujejo in posredujejo svoje predloge na njihovo ministrstvo ali preko te spletne strani.

V gibanju od vsega začetka poudarjajo, da kriza ne velja samo za mlade in da moramo v boj stopiti vsi, ne samo mladi. Gibanju so se tokrat pridružili tudi sindikati (Sindikat Mladi plus, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat Pergam ter  Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), ki opozarjajo, da podnebne spremembe vplivajo tudi na prihodnost varnih zaposlitev in ostalih družbenih transferjev, zahtevajo zelena delovna mesta, ki bi nadomestila zaprta delovna mesta v umazani industriji. “Podnebna kriza najbolj prizadene najranljivejše, tudi delavke, delavce, mlade, prekarce, starejše. Gre za skupen boj okoljevarstvenikov in sindikatov, za povezovanje zelenih in rdečih,” pa je poudarila Teja Jarc iz sindikata Mladi plus. 

Poleg sindikatov, se je gibanju v protestih pridružila Umanotera, katere direktorica Gaja Brecelj je nad angažiranostjo mladih navdušena. “Po vsem svetu je generacija, ki jo bodo podnebne spremembe najbolj prizadele, tako močna, tako glasna, tako velika,” je spomnila. 

Kolektivno so se shodu pridružili zaposleni v podjetju Menerga, trgovina Lush je solidarnostno zaprla svojo trgovino v središču mesta. “Zaradi izrednih razmer je danes zaprto. Te izredne razmere so podnebne spremembe,” je pisalo na vratih. Danes “izgubljene” delovne ure bodo po besedah predstavnika kolektiva Menerge Tadeja Muršiča “vse povrnjene z višjo stopnjo osveščenosti in dejstvom, da samo kritična masa lahko preobrne tisti jeziček na tehtnici, da bomo šli v pravo smer”.

Po poročanju STA so se protestu pridružili tudi nekateri udeleženci študentske izmenjave Erasmus in Evropske solidarnostne enote, med drugim iz Francije, Nemčije ter Bosne in Hercegovine.

Podnebni shodi so potekali v Ljubljani, Mariboru, Ljutomeru, Novi Gorici, Novem mestu, v Celju, Ormožu, Krškem, v Ivanjkovcih, Brežicah, v Velenju, Ilirski Bistrici in na Ptuju. Organizator ocenjuje, da se je tokratnega shoda udležilo skupaj okoli 14.000 ljudi.

Vir in foto: uredništvo mlad.si