Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 05 Oct. 2020

Mladi v času epidemije največ informacij pridobili na spletu

Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je danes pripravila še zadnje dvanajsto spletno razpravo v nizu razprav »Evropejci proti covidu-19«. V razpravi so na nekatera pomembna vprašanja o dezinformacijah med pandemijo, poskušale odgovoriti, evropski poslanki Tanja Fajon in Irena Joveva (RE), prof. dr. Mojca Matičič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Prof. dr. Mojca Matičič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je uvodoma predstavila nekaj osnovnih dejstev in možnosti razvoja bolezni pri okužbi s novim koronavirusom COVID-19, ki jih stroka pozna. V prvih mesecih epidemije je v Sloveniji deloval klicni center, ki ga je vodila Matičičeva in je bil, kot je povedala pravi unikum v svetovnem merilu. V treh mesecih so študenti višjih letnikov medicine odgovorili na 50.000 vprašanj.

"Ta klicni center, si je pridobil zaupanje ljudi, zato je lahko zdržal in se obdržal. Najverjetneje zato, ker je podajal kvalitetne informacije. Te informacije se bile vsekakor ažurirane, preverjene, objektivne in zanesljive. Poleg tega so bile podane empatično in na vsem državljanom razumljiv način tako, da pridobile njihovo zaupanje. Bile pa so individualne, kar se mi zdi še posebej pomembno, saj je bilo na ta način mogoče vzpostaviti dialog. Med 50.000 vprašanji je bilo ogromno dilem, pobud in scenarijev, med njimi kar nekaj na temo dezinformacij in teorij zarot, zato smo se temu še posebej posvetili. Nismo imeli nobenega izgreda, vse smo pomirili in usmerili v pravo stran, naš najdaljši pogovor ravno na temo teorije zarote je bil dolg kar eno uro in devetindvajset minut." je o dobri praksi dostopnosti informacij med epidemijo povedala prof. dr. Mojca Matičič.

Ključno vlogo so pri informiranju državljanov v času epidemije seveda imeli mediji. Ključne podatke raziskave, ki so jih izvedli na Mednarodnem Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana, je predstavila Janja Božič Marolt. Poudarila je, da  povprečni državljan Slovenije devet ur na dan spremlja medije, največ jih preživi na spletu in spremlja socialna omrežja. Starejša generacija v 100 odstotkih gleda televizijo, medtem ko mladi v 100 odstotkih čas preživijo na spletu. Kljub temu pa raziskave kažejo, je dejala Božič Maroltova, da vse generacije v visokih odstotkih v Sloveniji spremljajo vse medije. Prav v času epidemije se je izkazalo, da je slovenska javnost imela največ zaupanja v javno medijsko hišo RTV.

Evropska poslanka Irena Joveva je članica odbora za kulturo, ki je pristojen za medijsko zakonodajo. Na ravni evropskega parlamenta sta v pripravi dva svežnja, akt o digitalnih storitvah in akcijski načrt za demokracijo. Joveva je prepričana, da oba predvidevata regulacijo spletnega medijskega prostora, saj ravno splet ponuja ogromno priložnosti za širjenje dezinformacij in teorij zarote brez cenzure in prave uredniške politike :»Samoregulacija je pomembna, ni pa zadostna. Sama verjamem, da je regulacija nujno potrebna, seveda vzporedno s tem, da odgovornost prevzamejo tudi platforme in tokrat končno jo po mojem mnenju prevzemajo. Veliko bolj kot so jo prevzemale v času drugih kriz, kot je bila na primer migracijska kriza. V tistem času je bilo prav tako prisotnih veliko dezinformacij in infodemije, ampak nismo tako resno pristopili k stvari kot pristopamo sedaj.«

Tanja Fajon je že več let  predstavnica Slovenije v Evropskem parlamentu in se že nekaj časa ukvarja s širjenjem dezinformacij in sovražnim govorom, ki se z internetom širita še hitreje: »Mi smo že šli v poskuse pritiska na platforme, kot so Google, Youtube in Facebok, da so uvajali svoje etične kodekse moralne vrednote in da so umikali vsebine z sovražnim govorom. Vendar smo na koncu lahko uporabniki  hitro ujetniki, če ne znamo ločiti med tem kaj je laž in kaj resnica. To je danes postala naša realnost, da smo na socialnih omrežjih priča temu, da nas različni algoritmi in okolja postavljajo v neko svojo realnost, kar je zelo nevarno.«

Hkrati pa je Fajonova opozorila tudi na zgled, ki ga morajo dajati javno izpostavljene medijske osebnosti:  »Ko tisti, ki se javno pojavljamo in nastopamo, uporabljamo sovražni govor ali dezinformacije, namesto, da bi bili zgled se mi zdi, da to močno zastruplja ozračje. Z zakonodajo lahko veliko naredimo, a so s socialnimi omrežji vedno korak pred nami. Več smernic smo na tem področju začrtali v Evropskem parlamentu, kot so  platforme, vzgoja otrok in kako se lahko tradicionalni mediji zaščitijo s tem, da imajo svoje sisteme, da preverjajo in ponudijo verodostojne informacije. Mislim, da je na splošno to velik izziv za našo družbo.«

Vse sogovornice so se strinjale, da veliko težavo pri širjenju dezinformacij predstavljajo socialna omrežja, saj jih vse več svetovnih institucij in političnih predstavnikov uporablja kot glavno orodje komuniciranja z zainteresirano javnostjo. Slednje pa je posledica tudi tega, da večina medijev objave na socialnih omrežjih povzema v glavnih informativnih oddajah.

Vir: Uredništvo mlad.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

51596

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino