Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 27 Feb. 2019

Mladi v Državnem zboru: "v demokraciji je ključ do moči naš glas"

V sklopu projekta »Aktivno državljanstvo« se pred majskimi evropskimi volitvami odvija serija dogodkov z naslovom »ZAKAJ NA EU VOLITVE«.

Drugi dogodek po vrsti, javna tribuna z mladimi, ki jo je Državni zbor gostil v sredo 27.2., je potekala na temo »ZAKAJ MLADI NA EVROPSKE VOLITVE?«, kjer so razpravljali o vprašanjih, povezanih z Evropsko unijo in aktivnim državljanstvom. 

Tribune se je udeležilo okoli sto mladih s cele Slovenije, med njimi tudi predstavniki mladinskih organizacij ter nekaj poslancev Državnega zbora RS. Poleg predsednika DZ, mag. Dejana Židana, so mlade poslušali Gregor Perič (SMC), Žan Mahnič (SDS), minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo ter v.d. direktorja URSM, Tin Kampl.

Razprava je, po uvodnem nagovoru predsednika Državnega zbora, mag. Dejana Židana, potekala v treh vsebinskih sklopih, predstavljenih s strani mladih in sicer:

V prvem sklopu, participacija mladih, so govorili o tem:

  • kaj kažejo podatki udeležbe mladih na zadnjih EU volitvah,
  • zakaj bi se mladi udeležili volitev v EU parlament,
  • kaj je EU naredila za mlade ter kateri evropski programi mladim omogočajo boljše življenje in kako,
  • kaj vsebuje Resolucija o novi strategiji EU za mlade 2019-2027,
  • ali bi znižanje starosti za udeležbo na volitvah na 16 let pripomogla k večji udeležbi mladih na volitvaht ter
  • kaj bi pomenila obvezna udeležba na volitah.

Teja Jarc (Sindikat Mladi plus) je mnenja, da mladi želijo vplivati na odločitve o svoji prihodnosti. Še bolj pomembno kot udeležiti se volitev, pa je, po njenem mnenju, spremljati delo izvoljenih poslancev in biti pozoren na to, kaj od obljubljenega je bilo tudi uresničeno. 

Jaka Matičič (MSS) vidi vzrok za nizko udeležbo mladih na EU volitvah v dejstvu, da so mladi izgubili zaupanje v politike na domačem pragu. Po njegovem mnenju "Slovenija ne zagotavlja vzpodbudnega političnega okolja, obljube dane maldim pred volitvami pa se redko uresničijo." Matičič vidi možno rešitev v uvrstitvi mladih predstavnikov oziroma kandidatov za EU parlament višje na kandidatne liste, saj sedaj, če že so prisotni, so uvrščeni na konec kandidatnih list. Torej, "želja s strani mladih po mladih predstavnikih v EU parlamentu obstaja, le uresničiti jo je potrebno", je povzel Matičič. 

Podobnega mnenja kot Matičič sta tudi Kristijan Briški (DOS) in Lucija Karnelutti, predsednica DOS. "Mladi moramo biti bolj slišani in uslišani" meni Briški in dodaja, da bi državljanska vzgoja v šolah lahko pomagala k višji udeležbi. Pohvalil je kampanjo TokratGremVolit, njegovi pohvali se je pridružila Meliha Zahirović (DOS), ki je še dodala, da mladi premalo poznajo politični ustroj EU pa tudi informacij o tem, kaj mladim kandidati dejansko ponujajo, je premalo ali pa ne pridejo do njih. 

Anja Fortuna, predsednica MSS, je izrazila upanje, da bo takih pogovorov, kot je današnji, v prihodnosti več, hkrati pa bi si želela tudi večjo prisotnosti s strani poslancev in Vlade RS.

Na vprašanje ali so eVolitve morda del rešitve za višjo udeležbo na volitvah, je Timotej Klinc (DOS) povedal, da vidi tako rešitev kot "zdravljenje simptoma, ne težave". Kot primer je navedel ne preveč uspešno implementacijo eVolitev v Estoniji.

Obvezno udeležbo na volitvah mladi ne vidijo kot rešitev, ki bi pripomogla k večji demokraciji. Volitve so, po njihovem mnenju, že same po sebi dolžnost v demokratičnih procesih. Večji pomen vidijo v tem, da mladi dobijo dovolj informacij s strani kandidatov, jim s tem zbudijo zanimanje za pomembnost volitev, ter jih tako motivirajo k udeležbi na volitve.

Dotaknili so se tudi odgovornosti s strani medijev, ki naj podajajo čimveč objektivnih informacij, na mladih pa je, da si na  podlagi dobljenih informacij ustvarijo mnenje in gredo na volišča. 

Drugi sklop je zajemal vprašanja izobraževanja in zaposlovanja mladih, kjer so govorili o:

  • povečanju sredstev za programe Erasmus,
  • mobilnosti mladih,
  • tem, ali smo se pripravljeni izobraževati in delati v tujini?,
  • zaposlitveni shemi Jamstvo za mlade,
  • socialne pravice in "Evropski socialni steber",
  • bolonjski reformi, poenotenju izobraževanja ter pregledu stanja na terenu ter o tem,
  • kakšni so interesi mladih na področju zaposlovanj.

V tem delu razprave so bili mladi enotnega mnenja, da programi, ki jih omogoča Erasmus+ pripomorejo h kvaliteti izobraževanja in življenskih izkušenj za mlade, zato so tudi pozdravili dodatno financiranje programa. Programe Erasmus+ ocenjujejo kot eno izmed pozitivnih rešitev, ki jo EU ponuja mladim, tudi v smislu večje mobilnosti znotraj EU.

So pa opozorili na neskladje pri nostrifikaciji ob koncu študija, v primeru, da so diplomo pridobili na univerzah v EU. Nina Kocjan je pozvala ministra Pikala na ureditev tega področja. Njena izkušnja je, da pri vpisu na tujo fakulteto ni imela problema z dokazovanjem dosedanje izobrazbe, pridobljene v Sloveniji, se je pa ta pokazal ob končanem študiju v tujini, ko v Sloveniji priznanje izobrazbe ni tako preprosto.

Teja Jarc (Sindikat Mladi plus) je povedala, da se malokdo zaveda, da so programi kot je npr. shema Jamstvo za mlade (ukrep za vzpodbujanje zaposlovanja mladih), financirano s strani evropskih sredstev. Prav tako EU financira vajeništvo in pripravništvo. Skozi ukrep Jamstva za mlade se je zaposljivost mladih povečala, vendar pa se je meja nezaposljivosti pomaknila navzgor (večja je v populaciji 30. do 40. let). Pri tem je izrazila zaskrbljenost nad povečanjem prekarnih zaposlitev. Te namreč ne nudijo potrebne varnosti za načrtovanje prihodnosti.

Miha Zupančič (ŠOS) je opozoril na to, da si mladi želijo fleksibilne zaposlitve, dobro delovno klimo in dobro plačano delo, tako lahko mlade obdržimo. Gregor Inkret (Sindikat Mladi plus) pa je mnenja, da si takih delovnih pogojev želijo vsi. Fleksibilnost na delovnem mestu pa ne pomeni nujno tudi posledično prekarno obliko zaposlitve. Take pogoje lahko nudijo tudi zaposlovalci za nedoločen čas. Inkret je navedel, da si po njihovih podatkih 74% mladih želi zaposlitev za nedoločen čas, saj jim ta prinaša varnost.

Zadnji sklop je zajemal vprašanja  o tem, v kakšni Evropi želimo živeti in sicer:

  • katere so vrednote EU, ki jih podpirajo mladi?,
  • kateri so najpomembnejši izzivi, ki čakajo EU,
  • o populizmu ter
  • podnebnih spremembah.

Mladi pozdravljajo vrednote EU kot so povezanost, raznolikost ter odprtost meja,  vendar pa želijo tudi soodločati pri njeni nadaljni prihodnosti. "Mladi si želimo krojiti prihodnost in želimo pri tem soodločati. Ne samo pred volitvami, tudi skozi mandat," poudarja Valentin Šeško (DOS).

Okolkjevarstvo je ena od tem, ki po mnenju mladih presega politične delitve. Mladi so ravno na področju okoljevarstva vodilni pri zagovarjanju in varovanju čistega okolja. Zavedajo se, da so oni tisti, ki bodo čez 50 let živeli posledice naših današnjih dejanj. Jaka Matičič je mnenja, da je "sonaravni razvoj ključen za prihodnost EU. Glede tega se moramo vsi v EU poenotiti. Vsi si želimo čiste narave, vendar kaj bo čez 50 let?". Poudaril je še, da je varstvo na področju prehrane ključnega pomena ter poziva politike, naj jih poslušajo in ne nasedajo obljubam s strani multinacionalk ter naj ne verjamejo lažnim novicam. Dejstvo, da ima EU eno najbolj strogih ureditev na področju okoljevarstva, so mladi pozdravili. 

Tjaša Vučko je mnenja, da moramo biti ponosni na čistost narave v Sloveniji in jo kot tako promovirati in ohranjati še naprej. Politike poziva, naj Slovenijo predstavljajo kot čisto in zgledno iz okoljevarstvenega vidika.

Jure Markovič (kmpanija TokratGremVolit) vidi temo okoljevarstva kot priložnost, da mladim pokažemo, zakaj se je potrebno udeležiti tokratnih volitev.

Državni zbor RS je javno tribuno organiziral v sodelovanju z mladinskimi organizacijami Mladinski svet SlovenijeŠtudentska organizacija SlovenijeDijaška organizacija SlovenijeMladinska mreža MaMaSindikat Mladi plus ter Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Vir in foto: uredništvo mlad.si 

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

76064

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino