Trenutna situacija povezana s koronavirusom mladinske centre po Sloveniji spravlja v neprijeten in negotov položaj pri izvajanju njihovih dejavnosti. Pojavlja se mnogo vprašanj in dilem ter s tem povezanih dvomov, kako organizirati izvajanje mladinskih programov v času širjenja koronavirusa. Včeraj, 15. oktobra, je zato v organizaciji Mladinske mreže MaMa potekal digitalni posvet z naslovom “Mladinski centri in dejavnosti mladinskega dela v času koronavirusa covid-19”, kjer so mladinski centri delili dobre prakse, v razpravi pa izpostavili težave, s katerimi se srečujejo in hkrati iskali primerne rešitve.

Vse predstavnike mladinskih centrov je uvodoma pozdravila v.d. direktorice Urada RS za mladino, mag. Dolores Kores, ki se je naprej zahvalila za povabilo in izpostavila, da lahko v teh težkih časih največ naredimo sami in delo mladinskih centov prilagodimo trenutnim razmeram, saj si vsi želimo, da mladinski centri ostanejo odprti.

Nadaljevala je direktorica Mreže MaMa, Maja Hostnik, ki je izpostavila, da je pomembno, da v teh časih mladinski centri delujejo predvsem povezovalno: »V tej situaciji sta pomembni medsebojna pomoč in izmenjava izkušenj ter prilagajanje glede na dano situacijo. S tem namenom smo na Mreži MaMa in tudi na pobudo Mreže mladinskih centrov Ljubljana, za mladinske centre organizirali on-line posvet.  Cilj posveta je, da si izmenjamo izkušnje in pripravimo smernice, kako delovati v času novega vala širjenja koronavirusa.«

Rok Kosec iz Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik in Ksenija Perko iz Javnega zavoda Mladi zmaji iz Ljubljane sta v dveh skupinah predstavila dobre prakse izvajanja mladinskega dela v času »korona krize« v novih, drugačnih razmerah. Pri tem so se vsi predstavniki strinjali, da sta v tem času pomembna predvsem iznajdljivost, povezanost in psiho fizična kondicija ekip mladinskih delavcev.

Najbolj izpostavljena težava mladinskih delavcev v skupinskih in skupni razpravi je bila, da si mladinski centri želijo bolj jasnih navodil, kako lahko izvajajo svoje delo in katere preventivne ukrepe in priporočila morajo pri tem upoštevati.

Mag. Dolores Kores je v zaključnem govoru poudarila: »Veseli me, da ste izpostavili tudi psihofizično kondicijo vaših ekip, ki je v tem času še posebej pomembna, zato se bomo tudi na Uradu za mladino potrudili, da najdemo načine, kako to še okrepimo. Predvsem pa lahko, kot sem že povedala, največ naredimo sami tudi s tem, da na tovrstnih srečanjih izrazimo jezo, zaskrbljenost, izpostavimo težave in skupaj poiščemo rešitve.« Hkrati pa je odgovorila na vprašanja, ki so bila izpostavljena v razpravi, predvsem kar se tiče jasnih navodil delovanja mladinskih centrov: »Ves čas je naše vodilo, da mladinski centri ostanejo odprti. Veliko je seveda odvisno tudi od lokalnih skupnosti, v katerih delujete, zato bomo na Uradu za mladino na vse lokalne skupnosti naslovili dopis z željo po tem, da mladinski centri ostanejo odprti še naprej. Mislim, da je pomembno, da upoštevamo splošna navodila in temu prilagodimo aktivnosti in dejavnosti, saj se mi zdi, kot smo danes lahko slišali, pozitivno, da rešitve so in so zelo dobre. Najbolj pomembno je, da se osredotočimo na to, kaj smemo in ne na to, kaj je prepovedano ter v novi realnosti poiščemo nove rešitve.«

Mreža MaMa bo v sodelovanju z Uradom RS za mladino, kjer so odprti za sodelovanje, pripravila dokument s smernicami in priporočili kako naj mladinski centri delujejo v trenutnih razmerah. Vse predstavnike mladinskih centrov pa vabijo na naslednje spletno srečanje, ki bo v torek, 27. oktobra ob 10.00. 

Vir in foto: Mladinska mreža MaMa