Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 17 Jul. 2020

Neformalno izobraževanje: Z InstaTextom do boljše pisne komunikacije v angleščini

V Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto so se kot partner projekta Erasmus+ Youth Ambassadors of Non-Formal Learning pogovarjali z doc. dr. Matejem Guidom, ki je delno zaposlen tudi kot raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, sicer pa je direktor in ustanovitelj podjetja InstaText, ki je bil letos izbran za najboljše startup podjetje v Sloveniji. InstaText je zelo uporabno orodje oziroma platforma, namenjena vsem, ki v svojem poklicnem (pa tudi zasebnem) življenju pri pisni komunikaciji uporabljajo angleščino. Vabljeni k branju intervjuja.

Prosim, če na kratko predstavite svoje podjetje.

Spletna platforma InstaText je rezultat spoznanja, da pri pisanju še zlasti zahtevnih besedil v tujem jeziku potrebujemo hitre ideje, kako napisati besedilo na način, da naše sporočilo doseže svoj namen in da nas dojemajo profesionalno. Verjamemo, da je jasna in učinkovita pisna komunikacija ključ do uspeha tako posameznika kot družbe in da jo s pomočjo tehnologij umetne inteligence in jezikovnih tehnologij lahko dvignemo na bistveno višjo raven. Pisanje v angleščini je za marsikoga lahko stresno, saj naš besednjak ni dovolj bogat in se pisno ne izražamo tako tekoče in bogato kot ljudje, ki so denimo vse življenje preživeli v Angliji. Prevajalci ne pridejo v poštev, saj izboljšave potrebujemo takoj, obstoječa spletna orodja pa so osredotočena predvsem na slovnične popravke. Ekipa InstaText šteje sedem ljudi in se širi tako rekoč iz meseca v mesec, k sodelovanju vabimo strokovnjake z različnih področij, ki se vključijo v ustreznem obdobju glede na razvoj izdelka na trgu. Podjetje ima sedež v spodbudnem okolju Tehnološkega parka v Ljubljani.

Po izobrazbi ste doktor računalniških znanosti. Kaj pa ostali zaposleni v vašem startupu?

Doktoriral sem s področja umetne inteligence, eden izmed soustanoviteljev podjetja dr. Marcus Hassler pa je doktor znanosti s področja jezikovnih tehnologij in prihaja iz Celovca. V mednarodni ekipi najdemo strokovnjake različnih področij, od razvoja programske opreme, jezikoslovja, oblikovanja uporabniške izkušnje pa vse do marketinga, prodaje in mentorjev ter svetovalcev za uspešno mednarodno rast. Pretežni del ekipe je iz Slovenije, lahko rečemo, da je InstaText proizvod predvsem domačega znanja. Slovenija je na področju umetne inteligence zelo razvita država z dolgo in ugledno tradicijo. Seveda pa je pomembno vključevati strokovnjake iz različnih držav, saj si želimo, da bi InstaText postala večjezična spletna platforma.

Za vse tiste, ki tega orodja še niso preizkusili (in kar toplo priporočam, op. a.), kako bi ga vi opisali? Komu vse je namenjen in kaj pravzaprav InstaText »naredi« s tekstom, ki ga pišemo? Je sploh kakšna razlika med vašim spletnim orodjem in na primer Grammarlyjem ter podobnimi orodji?

InstaText temelji na ideji, da lahko celotno besedilo napišemo na novo, in sicer tako, kot bi ga napisal »native speaker« oziroma nekdo, za katerega je jezik, v katerem pišemo, materni jezik. Isto besedilo torej napiše na novo, kar poleg popravkov, vključno s slovničnimi, boljšega besedišča in izboljšane uporabe besed lahko zajema tudi temeljito preoblikovanje in optimizacijo besedila. Če je treba, preoblikuje celoten stavek in ga umesti v kontekst besedila. V nasprotju z Grammarlyjem in sorodnimi orodji, ki se osredotočajo na slovnične popravke, InstaText besedilo obogati in ga pomaga narediti bolj berljivega in razumljivega.

InstaTexta ne bi bilo mogoče razviti brez umetne inteligence, ki v zadnjih 20, 25 letih vedno bolj prodira v naša življenja. Od superračunalnika Deep Blue, ki je na začetku leta 1996 prvič premagal šahovskega velemojstra Garija Kasparova, do programa AlphaZero ter robotke Sophie, ki je leta 2017 prejela saudsko državljanstvo – kje so meje umetne inteligence? Ali lahko sploh govorimo o mejah?

Človeštvo se pri tehnološkem napredku obnaša precej neodgovorno. Na težave, s katerimi se bomo soočili že v tem stoletju in ki imajo lahko bistveno večji vpliv na življenje prihodnjih generacij, kot denimo podnebne spremembe, je argumentirano opozoril Nick Bostrom v knjigi Superintelligence: Paths, Dangers, Strategies, ki je postala tudi mednarodna uspešnica ugledne založbe New York Times. Lahko se na primer vprašamo: ali bodo gigantski računalniški sistemi postali pametnejši od nas, potem ko bodo znali zares razumeti tisto, kar preberejo? Berejo namreč izjemno hitro in razumejo vedno več. Le nekoliko drugače, kot si morda predstavljamo. Človek je le nekoliko pametnejši od denimo goril, pa je ta živalska vrsta povsem prepuščena na milost in nemilost ljudem. Medtem ko gorile na osnovi svojih pomanjkljivih informacij verjetno živijo v iluziji, da imajo vse pod nadzorom. Bostrom med drugim opozarja na to, da ko bodo inteligentni računalniški sistemi pametnejši od nas, bo to le za kratek čas: zaradi narave svojega delovanja bodo hitro postali bistveno pametnejši. In potem je nesmiselno govoriti o mejah, saj nismo dovolj inteligentni, da bi jih znali predvideti. Čudi me, da se tega zaveda izredno malo ljudi. A ostanimo pri koristnih plateh umetne inteligence, še zlasti za izboljševanje pisne komunikacije: v fazi, ko pišem in urejam svoje besedilo, pogosto potrebujemo strokovno pomoč v realnem času in po navadi ni nikogar, ki bi nam takrat lahko pomagal. Ponosni in veseli smo, da se ukvarjamo s področjem, ki etično ni sporno in ki ima velik potencial, da izboljša življenja ljudi.

Umetna inteligenca pomeni izziv za družbo, o čemer je spomladi leta 2017 že razpravljal tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in sprejel mnenje, da trenutno obstaja 11 tovrstnih področij, poleg etike, varnosti, spoštovanja zasebnosti, zakonodaje itd. tudi področje izobraževanja in kompetenc. Tudi v Youthpassu, potrdilu, ki ga za vse dejavnosti znotraj programov Erasmus+ Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota lahko prejmejo udeleženci teh programov, je ena od temeljnih kompetenc digitalna kompetenca. Menite, da ima umetna inteligenca velik vpliv na neformalno izobraževanje oziroma je umetna inteligenca v neformalnem izobraževanju uporabna? Na kakšen način?

Prav gotovo je umetna inteligenca lahko uporabna na številnih področjih izobraževanja, tako formalnega kot neformalnega. Zanimivo področje so denimo inteligentni tutorski sistemi. Splošno je sprejeto, da je posamično poučevanje bistveno bolj učinkovito kot poučevanje v razredu učencev, vendar predrago v večini situacij. Na pomoč lahko priskočijo inteligentna orodja, osnovana na način, da omogočajo prilagajanje poučevanja vsakemu posamezniku posebej. V ZDA so takšna orodja že zelo razširjena pri matematiki in na splošno pri predmetih, ki so povezani z reševanjem problemov.

InstaText je po mojem mnenju odličen pripomoček za neformalno izobraževanje na jezikovnem področju. Trenutno lahko uporabniki z njegovo pomočjo izboljšajo tekste v angleškem jeziku ter se hkrati učijo oziroma izboljšujejo svoj besedni zaklad. Nameravate v prihodnosti angleščini dodati druge jezike?

Pogosto slišim od uporabnikov InstaTexta, kako močno so napredovali v angleščini po le nekaj mesecih uporabe orodja. Tudi mi smo opazili, da smo začeli uporabljati angleške izraze in različne fraze, ki jih prej nismo poznali. Predvsem pa nas InstaText uči, da naj ne kompliciramo in naj čim učinkoviteje izrazimo svoje misli in ideje. Prizadevamo si, da bi že letos podprli vsaj še nemščino, v nadaljevanju pa tudi druge pomembne svetovne jezike.

Kaj pa slovenščino, ki velja za slovnično zelo zahteven jezik?

Slovenščina je izredno zahteven jezik z vidika umetne inteligence in jezikovnih tehnologij. Ne le dvojina, skloni in sklanjatve – prisotno je tudi veliko izjem, ki se jih niti ne zavedamo. Če se malce pošalim: skoraj nihče denimo ne zna pravilno sklanjati besede dno v dvojini. A tehnologija bo slej ko prej dozorela, da bodo programi lahko pisali tudi izvrstna slovenska besedila.

Kakšna je po vašem mnenju prihodnost neformalnega izobraževanja oziroma izobraževanja nasploh v povezavi z umetno inteligenco?

Vloga in način izobraževanja v vsakem primeru doživljata velike spremembe. Nekateri spletni tečaji so že na zavidljivi kakovostni ravni, pokrivajo pa področja, ki se jim tradicionalne univerze niti še niso uspele posvetiti. Novejše generacije se bodo vse pogosteje odločale za pridobitev še zlasti visokošolske izobrazbe in uporabnih veščin kar prek spletnih gigantov na področju izobraževanja, torej izven običajnih okvirov. Vendar pa bo tudi pri tem treba zagotoviti mentorstva in bližino človeka – učitelja. Ker kakovostnih mentorjev nikoli ne bo dovolj za vse, bo umetna inteligenca v izobraževanju igrala zelo pomembno vlogo.

Celoten intervju najdete tukaj.

Vir in foto: Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo Mesto 

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

95768

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino