Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 26 Jan. 2022

Osebna zgodba - Kronični gastritis

Po nekaterih ocenah se kronični gastritis v različnih oblikah pojavlja pri več kot polovici svetovnega prebivalstva, ena izmed obolelih pa sem tudi sama. Neprijeten občutek v zgornjem delu trebuha, kar je poleg slabosti ali včasih celo bruhanja eden glavnih simptomov te bolezni, sem prvič občutila, ko sem bila stara 21 let.

Kaj pa kronični gastritis sploh je? Gre za dolgotrajno vnetje želodčne sluznice. Najpogostejši vzrok je okužba z bakterijo Helicobacter pylori, ki povzroči nastanek vnetne reakcije v želodčni sluznici. Okužbo večinoma pridobimo v otroštvu in vztraja lahko celo življenje, vendar običajno potrebuje več let, preden začne povzročati težave. Po nekaterih ocenah je s to bakterijo okužena približno polovica svetovnega prebivalstva, a se je v Sloveniji in drugih državah razvitega sveta število okužb zaradi višjih higienskih standardov močno zmanjšalo. Drugi najpogostejši vzrok kroničnega gastritisa je avtoimunsko obolenje. V tem primeru celice našega imunskega sistema pričnejo napadati želodčno sluznico in povzročajo tanjšanje želodčne stene. Ta oblika predstavlja manj kot 10 % primerov kroničnega gastritisa.

Izpostaviti je potrebno tudi obliko kroničnega gastritisa, ki se v sodobnem svetu vse pogosteje pojavlja. Njen vzrok je kronična uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil, npr. aspirina ali ibuprofena, ki so trenutno ena izmed najpogosteje predpisanih zdravil. Uporablja se jih predvsem za preprečevanje srčne in možganske kapi, zato ta tip kroničnega gastritisa ogroža predvsem starejše. Dejavnik tveganja za nastanek katerekoli oblike kroničnega gastritisa pa je tudi kajenje.

Kljub omenjenemu manjšemu številu okužb s H. pylori pa se zaradi sodobnega načina življenja povečuje delež gastritisov, povzročenih s stresom. Stres je sicer pomemben faktor nastanka in poslabšanja vseh gastrointestinalnih težav. Vodilna težava povezana s prebavnim sistemom je bolečina v žlički, ki se pojavlja pri 20-40% mladih in je tudi eden izmed simptomov kroničnega gastritisa.

To so le nekateri od razlogov, zakaj moramo skrbeti tako za telesno kot za duševno zdravje, se izogibati stresu in resno jemati morebitne težave, če oziroma ko se te pojavijo. Čeprav je bolezen pogostejša pri starejših osebah, se moramo zavedati, da se lahko pojavi tudi pri mladih. Ravnajmo odgovorno in naše simptome opišimo osebnemu zdravniku, ki nam bo znal pomagati in dal nadaljnje napotke, kako bolezen premagati.

Znake kroničnega gastritisa moramo pravočasno prepoznati tudi zato, ker nezdravljen lahko vodi do številnih resnih zapletov. Vnetje, ki je običajno omejeno na spodnji del želodca, se lahko pri nekaterih razširi po celem organu in uniči želodčne celice. Te celice so pomembne, saj proizvajajo želodno kislino, ki je nujno potrebna za normalno prebavo in zadostno zaščito pred nevarnimi bakterijami. Zaplet kroničnega gastritisa je tudi rak želodca, ki se pojavi pri 1 od 85 bolnikov (za primerjavo, za rakom želodca sicer zboli 1 od 265 ljudi brez kroničnega gastritisa).

Bolezen diagnosticiramo klinično, glede na prisotnost znakov in simptomov, ter s pomočjo gastroskopije. Z gastroskopijo zdravnik s pomočjo endoskopa (gastroskopa) pregleda notranjost želodca. Na ta način so bolezen odkrili v mojem primeru, saj je bila pri pregledu opazna rdečina vnete sluznice. Sočasno je zdravnica odvzela košček tkiva, ki so ga nato pregledali pod mikroskopom, da bi odkrili morebitno okužbo s H. pylori, a ta v mojem primeru ni bila prisotna. Postopek je hiter, varen in neboleč. Okužbo z bakterijo je sicer mogoče diagnosticirati tudi s testi za protitelesa proti bakteriji, pregledom blata in urea dihalnim testom.

Učinkovita terapija pri kroničnem gastritisu vključuje kombinacijo antibiotikov in zaviralca protonske črpalke. Bolniki z okužbo s H. pylori po navadi okrevajo. Sama sem po navodilih osebne zdravnice nekaj mesecev jemala zaviralec protonske črpalke esomeprazol, ki pa ni zares pomagal, zato sem ga po dogovoru z zdravnico prenehala jemati.

Pomembno je, da ob pojavu dalj časa trajajoče slabosti, neprijetnega občutka v zgornjem delu trebuha ali celo bruhanja obiščemo osebnega zdravnika in po morebitni postavljeni diagnozi kroničnega gastritisa sledimo njegovim navodilom glede zdravljenja. Koristen nasvet moje osebne zdravnice je bil, naj ne pojem prevelikih količin naenkrat in se ne uležem takoj po obroku. Stanje lahko izboljšamo že sami tako, da se izogibamo kajenju, uživanju alkohola in kofeina ter preveč kisli hrani.

Osebno se zaradi simptomov te bolezni velikokrat ne počutim prijetno, a me ne ovirajo pri vsakdanjem življenju in mi gurmanskih užitkov ne kratijo preveč, verjetno prav zaradi upoštevanja naštetih ukrepov in nasvetov.

Vir: Gaster Felix

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

21211

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino