11. junija je pod okriljem Mladinskega sveta Slovenije (MSS) in častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, na Brdu pri Kranju potekala zaključna prireditev natečaja Prostovoljec leta za leto 2018.

V uvodnem nagovoru je predsednica MSS, Anja Fortuna, izpostavila našo vedno večjo potrebo po takojšnjem zadovoljstvu, ki jo zadovoljijo predvsem družbena omrežja skozi reakcije ostalih na naša sporočila, kar nam daje občutek sreče in sprejemanja, vendar pa ta občutek traja le trenutek, medtem ko nam prostovoljstvo lahko vzbudi podobna občutenja vendar z bistveno razliko; zadovoljstvo, ki smo ga deležni skozi izkušnjo prostovoljstva, so trajni, vseživljensko prisotni, neminljivi. Hkrati je poudarila, da prostovoljci velikokrat težko usklajujejo natrpane urnike z dobrodelnostjo, kar lahko privede do težkih trenutkov, ki pa si jih lahko lajšamo z zavestjo, da smo naredili nekaj dobrega za nekoga drugega. Ravno zato, da si vzamemo čas, se zazremo drug drugemu v oči in si rečemo »hvala« MSS vsako leto z natečajem za Naj prostovoljca, prostovoljko, omogoča sebi in drugim trenutek, da lahko izrečemo zahvalo in spoštovanje. Fortuna se je vsem prostovoljcem zahvalila z besedami: »Hvala za vse lepe trenutke, za vse neprespane noči in hvala, da delate ta svet bolj čaroben.« Zaključila je z mislijo, da so lahko na opravljeno delo zasluženo ponosni.

Predsednik RS Borut Pahor, ki je že od začetka svojega mandata častni pokrovitelj podelitve nagrad prostovoljcem, je v svojem nagovoru izpostavil dve dejstvi. Najprej, da je ponosen in pozdravlja dejstvo, da se je prostovoljstvoljstvo od začetka njegovega pokroviteljstva, ko Slovenija še ni popolnoma izšla iz socialne in ekonomske krize, okrepilo. Zato je morda obstajal vtis, da je porast dobrodelnosti ravno posledica takrat narasle socialne stiske. Pričakovalo se je, da bo prostovoljstvo po krizi upadlo, vendar pa je skozi lastne pretekle izkušnje skozi sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami in skozi osebno izkušnjo prostovoljstva ugotovil, da »trend dobrote, srčnosti in pomoči drugim ni usahnil, nasprotno: dobil je nov zagon.« Pahor je drugi poudarek namenil zmotnemu prepričanju, da dobrodelnost nadomešča funkcijo socialne države, ali, kot lahko slišimo, da je številčnost prostovoljskih organizacij in posameznikov v Sloveniji naravna posledica nefunkcionalnosti socialne države. Slednje je zavrnil. Po njegovem mnenju se morata delo socialne države in dobrodelnost dopolnjevati, o čemur priča stanje v Skandinavskih državah, kjer je socialna država močno razvita in razvejana, hkrati pa je prostovoljstvo močno prisotno. Kljub temu pa »ne smemo dovoliti, da bi dobrodelnost v celoti nadomestila delo socialne države.« Opaža, da glede tega v Sloveniji že obstaja konsenz, kar potrjuje tudi to, da mladi »bolj po lastni intuiciji, kot po  tem, da jim je prostovoljstvo zapovedano, s to gesto dajejo še večjo vrednost dobrodelnosti.«, kar je, kot poudarja Pahor, vedno vredno posebne omembe. Pahor je nagovor končal z zahvalo vsem prostovoljcem za njihov prispevek v družbi.

Sledile so podelitve nagrad. Nagrajenci so svoje nagrade prejeli z rok predsednika RS Boruta Pahorja, ministra za javno upavo, Rudija Medveda, ministra za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jerneja Pikala, državne sekretarke z Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik ter predstavnikov MSS. Nagrade, v različnih kategorjah, so prejeli:

• Ključno priznanje za kolektivno prostovoljsko delo: Planinska zveza Slovenije, in sicer za projekt Planinstvo za invalide oz. osebe s posebnimi potrebami.
• Naj prostovoljec (do 19 let): Ivan Praznik iz Ribnice na Pohorju, na predlogDijaškega doma Antona Martina Slomška v Mariboru. Prostovoljca odlikuje vsestranska vključenost in pripravljenost na pomoč, pa naj bo to hišniku v dijaškem domu, vrstnikom, ki potrebujejo učno pomoč, ali pa pri organizaciji aktivnosti  v šoli in dijaškem domu.
• Naj prostovoljka (do 19 let): Mojca Muhič iz Novega mesta, na predlog Gimnazije Novo mesto. Gre za dijakinjo 3. letnika gimnazije, ki skoraj vsak dan namenja svoj čas prostovoljstvu za druge; za mlade gasilce, starostnike, osebe z motnjami v duševnem razvoju, pa tudi za sošolce, ki potrebujejo pomoč.
• Naj prostovoljka (do 29 let) je postala Nina Milinković na predlog Društva prijateljev mladine Škofja Loka. Med njenimi ključnimi področji sta zdravje mladih in trajnostni razvoj, saj je posebej dejavna tudi pri ozaveščanju mladih o okoljskih problemih, kjer je bila aktivna tudi v okviru organizacije UNESCO.
• Naj prostovoljec(do 29 let) je postal Janez Novljan, na predlog Slovenske Karitas. Aktiven je na humanitarnem področju, predvsem pri delu s socialno ogroženimi otroki.
• Naj prostovoljka(nad 30 let):  Ninna Kozorog na predlog Društva Humanitarček. Ninna Kozorog je že desetletje aktivna humanitarka, ki kljub naporni službi zdravnice zmore še veliko prostovoljskega dela. 
• Naj prostovoljec (nad 30 let) je postal Marko Ceglar na predlog Društva Kralji ulice. Kot prostovoljec je že 14 let aktiven pri društvu, kamor je prišel kot uporabnik in je kljub svojim težavam opravljal prostovoljsko delo, kar počne še danes.
• Naj mladinska voditeljica je postala Katja Zemljič na predlog Društva študentov psihologije Maribor. Opravljala je vodilno vlogo v več projektih s področja duševnega zdravja, predsodkov in diskriminacije, pri čemer je tudi koordinirala druge prostovoljce – izvajalce delavnic za mlade.
• Naj mladinski projekt je postal Košna u snežet v organizaciji Društva podeželske mladine Škofja Loka. Lani se je na mednarodni dan mladih zbralo 570 koscev in kosic vseh generacij, da bi ročno pokosili območje na smučarskega centra Cerkno, kar je med drugim pomenilo Guinessov rekord v številu udeležencev pri eni košnji.
• Priznanji za posebne dosežke: prvo je prejela Anika Popič, in sicer na predlog Društva Vztrajaj. Drugo priznanje za posebne dosežke pa sta prejela Pevski zbor OŠ Nove Jarše Rock mulčki in Zveza prijateljev mladine. Gre za koncert (oz. serijo koncertov, ki so se začeli v 2015) Otroci za otroke. 

Po koncu podelitve so se organizatorji poklonili spominu na pokojnega Roka Cerniča. Naziv Naj prostovoljec je leta 2016 prejel na predlog Srednje ekonomske šole Maribor, in sicer za preplet prostovoljskega delovanja, šolskega dela in nesebične pomoči ljudem v stiski. 

Sledila je podelitev priznaj vsem letošnji nominirancem. 

Prostovoljce nominirajo organizacije, preko katerih prostovoljci delujejo. Na letošnji natečaj je prispelo 247 prijav, od tega 196 za posameznike in 51 za projekte, le leta 2012 je bila številka nekaj višla, kar priča o priljubljenosti dobrodelnosti v Sloveniji. Po zadnjih zbranih podatkih o številu prostovoljcev in opravljenem številu prostovoljnih ur iz leta 2017, je v Sloveniji po podatkih 1499 prostovoljskih organizacij in 151 organizacij s prostovoljskim programom, ki so oddale poročilo o prostovoljnem delu, razvidno, da je skupno število prostovoljcev 291.214, opravili pa so 9.466.281 ur prostovoljskega dela (za primerjavo: v letu 2011 je bilo 4.296.348 opravljenih prostovoljskih ur).

Vir: SURS

Prostovoljstvo v Sloveniji ima dolgo tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe, prispeva k povezovanju organizacij in ljudi v lokalnih skupnostih ter omogoča ljudem, da si skozi prostovoljsko delo pridobijo neprecenljive izkušnje. Glede na številčnost letošnjih nominacij se zdi, da je dobrodelnost v Sloveniji še vedno zelo prisotna, preko takih nagrad pa tudi priznana in prepoznana kot pomemben gradnik slovenske družbe.