Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 11 Dec. 2020

Primeri dobrih praks mladinskega sektorja v času epidemije

Na tretjem digitalnem posvetu Mladigitalni (pre)skok na splet je potekala izmenjava izkušenj in dobrih praks po modelu »learning by doing«, zato je posvet vodila ekipa izkušenih fasilitatorjev, ki so vodili predstavitve dobrih praks. Vse udeležence so skozi dobre prakse popeljali: Biba Rebolj, Maja Drobne, Urban Krevl, Marko Pavlovič in Lea Kovič.

Izbrane prakse različnih tipov organizacij so na posvetu nagovarjale različne tematike in področja, z uporabo različnih digitalnih orodij, izvajanja mladinskih aktivnosti tako off-line kot tudi on-line, nacionalni doseg projektov ter prostovoljstvo in solidarnost. Ključna ugotovitev, ki so jo organizacije izpostavile je, da so spletni dogodki najbolj učinkoviti, če so kratki in relevantni. Prav takšne prakse kažejo na to, da je pri spletnem pojavljanju najpomembnejša vsebina in kontinuirano delovanje. Prednosti digitalnega pojavljanja pa tudi prinaša možnosti za analize, razširjanje informacij in dostop do mladih, ki se zaradi geografske oddaljenosti ne uspejo udeležiti dogodkov v živo.

Psihosocialna pomoč mladim

Področje psihosocialne pomoči mladim je predstavilo Društvo Center za pomoč mladim, saj je duševno zdravje mladih v času, povezanim z epidemijo, še kako pomembno. Stiske mladih naraščajo, kar kažejo tudi podatki različnih raziskav, precej izzivov in težav na tem področju pa še verjetno ostaja tudi nevidnih in skritih, zato je preventiva na tem področju še kako pomembna. Vprašanje je, kaj lahko v tem trenutku mladinski delavci naredijo. Center za pomoč mladim gradi svoje poslanstvo na svetovanju mladim, ostale aktivnosti, ki pa jih izvajajo pa so nastale na osnovi potreb mladih. Tako je nastala tudi svetovalnica za mlade, ki jo izvajajo strokovnjaki, usposobljeni za delo z mladimi v duševni stiski. Pri svojem delu sledijo 8 načelom, ki bi mladinskim delavcem koristila za delo z mladimi na področju duševnega zdravja. Načela združujejo vodenje s sodelovanjem, kar pomeni, da izvajajo aktivnosti z mladimi, dobrovoljnost, ustvarjalnost, usmerjenost v rešitve (kaj se da narediti), prepoznavanje in graditev moči mladih, brez moraliziranja, poslušanje brez sodb in nasvetov ter aktivna participacija. Njihovo delo ne temelji na podajanju nasvetov, ampak skupaj z mladim osvetlijo moči, ki so že v njih. Svetovalnico so preselili na splet in na začetku je bilo zaznati zatišje, a so vztrajno nadaljevali naprej in s strani mladih so zabeležili dober odziv. Oblikovali so dodatno aktivnost in sicer da 2x na teden organizirajo aktivnost Scena brez imena. V okviru te aktivnosti so ustvarili odprto okolje, v katerem lahko udeleženci anonimno izpostavijo svoje stiske znotraj Zoom aplikacije. Na podlagi izraženih stisk in izzivov mladi s podobnimi težavi razpravljajo in iščejo rešitve. S tem se ustvarja več razumevanja, mladi dobijo sogovornika, ki ga brez te aktivnosti v realnem svetu nimajo. Mladi so ugotovili, da lahko sodelujejo v varnem okolju, saj tudi uporabljajo varnostne besede t.i. safe words.

On-line vs. off-line aktivnosti mladinskega dela

Mladinski center Kotlovnica s svojim kreativnim in inovativnim pristopom v mladinskem delu med drugim izvaja kombinacijo mladinskega dela v živo in digitalno (t.i. on-line in off-line). Motivacija mladih in izvajanje mladinskega dela v spletnem okolju in v živo je dobra kombinacija, pri čemer upravljanje s tehnologijo ne igra pomembne vloge. To vlogo zavzema predvsem dobra vsebina. Mladinski center Kotlovnica je v začetku epidemije, meseca marca s svojimi aktivnostmi pričel že zelo hitro. »Streamali« so oddaje in koncerte v živo, organizirali večere poezije. Hitro so se odzvali na situacijo, kar je za digitalno mladinsko delo in digitalni svet zelo pomembno. Takoj so pričeli izvajati aktivnosti in zagotovili prisotnost na spletu in akcije na spletu, v obliki različnih natečajev, pobiranje smeti in skrb za okolje. Facebook je postal glavni medij, skozi katerega so sporočali in napovedovali vsebine ter merili odzive mladih. Odmeven je bil tudi on-line video festival, na katerem so mladi predstavili svoje izdelke. Prav tako so bili zelo dobri odzivi na stripovske delavnice na daljavo, skozi katere se je ustvarjala aktivacija mladih na umetniški ravni ter s tem tudi vidnost mladinskega ustvarjanja. Najbolj pomembno pa je to, da podpirajo mladino na njihovem področju ter da se s tem krepi tudi medvrstniška podpora in medvrstniško učenje, saj so upoštevali ideje in želje mladih. Pri vseh aktivnostih, ki so jih izvajali in pri prilagajanju na novo realnost pa so sledili viziji, da je od ideje do izvedbe minilo le nekaj dni, saj je pomembno, da mlade pridobiš in odpelješ do končnega rezultata čim hitreje, saj nas mladi nas prehitevajo, zato je še kako potreba aktivna vključenost mladinskih delavcev. Sodelujejo tudi z osnovnimi in srednjimi šolami in skupaj z učitelji snemajo predavanja in so v podporo učiteljem, da se čim hitreje prilagodijo na situacijo. Izziv, ki ostaja, je predvsem to kako vsebino predstaviti, da bo zanimiva mladim in da bo imela smisel. S stopnjevanjem aktivnosti tudi dvigujejo temperaturo in ustvarjajo  vsebine za širšo uporabnost. Pri vsem tem pa so zelo pomembne motivacija, ideja in vsebina, ki jo izpelje mladinski delavec, ne glede na opremo, ki jo imajo. So pa v Mladinskem centru Kotlovnica nakupili nekaj nove IKT opreme in so s tem tudi privabili mlade. Sledili so principu »learning by doing«, se hitro odzvali, sprejeli izzive in začeli delati.

Projekti in aktivnosti nacionalnega dosega (iz lokalnega v nacionalno)

Festival Mladi Maribor pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor spodbuja mlade, da se dogodkov udeležijo preko različnih spletnih kanalov in platform in se seznanijo z možnostmi svoje karierne prihodnosti. Gre za lokalni festival mariborskega mladinskega sektorja, ki dosega nacionalno prepoznavnost in vključenost vseh mladih. Skozi izvedbo festivala so spoznali prednosti digitalnih in spletnih aktivnosti, predvsem z vidika diseminacije in razširjanja rezultatov ter nadaljnjih analiz. Festival na digitalnih platformah je omogočil povezovanje različnih organizacij v slopu kariernega sejma tudi iz širše regije. Prvi del festivala je bil namenjen starejšim mladim, drugi del festivala v sklopu virtualnega kariernega sejma pa mlajšim generacijam iz širše regije. Skozi festival so izvajali tako odprte kot zaprte aktivnosti ter omogočali participacijo vsem udeležencev. Ena izmed aktivnosti je na primer živa knjižnica in improvizacijsko gledališče, skozi katero so mladi s komentarji oblikovali predstavo. Prednost digitalnega festivala je tudi, da so v lanskem letu dosegli 4.000 udeležencev, v letošnjem letu pa 20.000. Predstavljena je bila tudi inovativna praksa »Pravljični sprehod po mestu« ter »Poezija na mestnih ulicah«, ki je mimoidočim na mestnih ulicah Maribora ponudila branje pravljic in poezije.

Solidarnost in prostovoljstvo v mladinskem sektorju

Solidarnost in prostovoljstvo sta pomembni vrednoti mladinskega dela. Predstavljeni sta bili dve praksi s področja solidarnosti in prostovoljstva, in sicer Društvo Lojtra, društvo za osebni in poklicni razvoj mladih, z aktivnostjo Skrb za Jutri se Začne Danes! in Mladinski center Velenje, Naše ulice so prazne, naša srca ne. Ob praksi navdušujeta lokalno skupnost in dokazujeta pomen solidarnosti v mladinskem sektorju. Mladinski center Velenje se je skozi epidemijo soočil z delom na terenu tako, da mladi prostovoljci obiskujejo starejše in jim nudijo pomoč ter imajo telefonske pogovore z osamljenimi  starejšimi osebami, razdeljujejo obroke ter tako tudi starejšim približujejo pomen mladinskega dela, ki je del javnega dobrega. Aktivnost jim je bilo lažje organizirati, saj so pridobiti veliko prostovoljcev iz Udarnika, ki deluje že kar nekaj let. Z izvajanjem aktivnosti so delovali v sklopu Zakona o prostovoljstvu. Izpostavili so, da je potrebno dobro razmisliti kakšne on-line dogodke delamo in v velenjskem mladinskem centru so naslavljali teme, ki so bolj občutljive, npr. pogovor s policisti ter tako mlade ozaveščali o veljavnih ukrepih. Skozi delovanje v času epidemije so  potrdili pomen medsebojnega sodelovanja z občino ter kako lahko občinske strukture pomagajo in podpirajo mladinsko delo ter obratno. S tem namenom so v času prve karantene organizirali  koncert v živo pred hotelom, kamor so z letalom prispeli prvi slovenski državljani, ki so bili v tujini in so morali biti v karanteni za preprečevanja širjenja koronavirusa. Društvo Lojtra, društvo za trajnostni razvoj, je v obveščanje in ozaveščanje zainteresiranih vabil na svoje dogodke tako, da so vključili znane osebe. Z on-line dogodki so dosegli tudi tiste, ki so oddaljeni od kraja organizacije in so tako lahko vseeno sodelovali  pri dogodkih. S tem so presegli število vključenih na daljavo kot bi jih drugače dosegli v živo.

Organizacijski in procesni vidik organizacij in projektov na spletu

Zveza slovenske podeželske mladine je svoje dejavnosti preselila v spletno okolje, kar na nek način gradi pripadnost mladih iz podeželja. Dejansko se je celotna organizacija preselila na splet. S tem se jim je posledično povečal doseg, saj se lahko udeležijo usposabljanj in dogodkov, ki se jih prej niso morali udeležiti zaradi oddaljenosti. Prav tako so srečanja članov bolj obiskana, pridobili pa so tudi nove člane. Redno organizirajo predstavitve odbornikov na Instagramu, vsako nedeljo delijo kolumno Skozi oči mladih kmetov. V živo preko Facebooka predvajajo webinarje s strokovnimi tematikami in možnostjo postavitve vprašanj. Izvedli so tudi spletni kviz in digitalni izbor ter podelitev NAJ PROJEKTA podeželske mladine 2020. Poleg svojih rednih aktivnosti so pričeli v spletnem okolju  prikazovati realen svet kmetijstva in tako predstavili kako svet mladih kmetov v resnici deluje, kar si marsikdo najverjetneje sploh ne predstavlja. S tem tudi ozaveščajo splošno javnost o njihovem delu in poslanstvu kmetijstva. Najpomembneje pri selitvi spletnih aktivnosti na splet je, da je najožja ekipa za in se vidi v tem. V samo izvedbo je vključenih več članov, ampak najpomembneje je, da najožja ekipa ve kaj dela in kaj si želi doseči. Skozi mnoge aktivnosti pa so spoznali, da morajo ponuditi kratke in relevantne vsebine, na primernem orodju. Za digitalno delo je pomembno, da se odpre spletni prostor in da vsakemu ponudimo priložnost participacije ter da sledimo pravilu »kdo pride pride« ter redno organiziramo aktivnosti.

Vir: Mreža MaMa

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

89936

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino