Spoznajte urednico portala mlad.si, mag. Majo Hostnik, ki z uredniško ekipo mladih in organizacijami iz mladinskega sektorja že vrsto let skrbi, da portal ostaja osrednje informacijsko in komunikacijsko središče za mlade. Poleg uredniške vloge, pa je Maja Hostnik tudi direktorica Mladinske mreže MaMa, ki na nacionalni ravni zastopa interese že 50 mladinskih centrov po vsej Sloveniji. Skozi svojo poklicno pot v mladinskem sektorju, v katerem je prisotna že več kot 15 let, je delovala v različnih mladinskih strukturah, zato se po več uspešno izpeljanih projektih in zgodbah mladinskih centrov dobro zaveda, kaj se da doseči in koliko lahko mladinsko delo doprinese mlademu človeku.

Če začnemo z bolj preprostim vprašanjem. Kako poteka vaš običajen dan?

Če se malo pohecam, imam 14 ur na dan med tednom kar natančno razporejenih – od vožnje do dela, sestankov, telovadbe in druženja s prijatelji, branja… Konci tedna so zgodba zase in so najmanj načrtovani. Lahko bi rekla, da imam še počitnice bolj načrtovane, kot vikende.

Skozi svojo poklicno pot v mladinskem sektorju v katerem ste prisotni že več kot 15 let, ste delovali v raznih mladinskih strukturah. Kaj se je do danes spremenilo in kaj ostaja enako?

Kaj se je v tem času spremenilo… Na prvo žogo? To, da smo dobili NPK mladinski delavec, v mnogih lokalnih skupnostih po vsej državi so nastali novi mladinski centri, kot odgovor na potrebe mladih. Tukaj so tudi spodbude Evropskega socialnega sklada, preko katerih nastajajo dobre zgodbe, pri tem pa se krepi sektor in organizacije. S tovrstnimi spodbudami se urejajo tudi notranji sistemi organizacij, poleg tega pa nastane ogromno kvalitetnega in uporabnega gradiva za mlade in mladinske delavce ter odločevalce. Kljub temu pa se žal ti projekti po zaključku financiranja ne morejo več razvijati. Omenila bi še obstoj MOVITA, kot samostojne nacionalne agencije, ki skrbi za program Erasmus+ Mladi v akciji ter delovanje Mreže MaMa, kot mrežne organizacije, ki pokriva in združuje vsako leto več mladinskih centrov in je nastala na pobudo svojih članic. Še vedno pa smo v sektorju na točki, ko ni urejeno sistemsko financiranje za delovanje mladinskih struktur, ki na dolgi rok prinašajo rezultate in učinke ter kvalitetno mladinsko delo. Če pogledam podrobneje, se je skozi majhne zgodbe res veliko spremenilo, a je te težko spraviti v celoto, ki bi kazala na bistven napredek sektorja v kadrovskem in sistemskem delovanju.

V duhu časa so se skupaj z mladimi razvijali tudi mladinski centri. Kje je danes ključna vloga mladinskih centrov v življenju mladih?

Mladinski centri so bili včasih “must be” vsake lokalne skupnosti in mladi so v mladinskih centrih našli prostor za kulturno izražanje in ustvarjanje ter aktivno preživljanje prostega časa. Skozi čas so se razvijali in šli v korak s trendi in smernicami, saj so se bili primorani prilagoditi drugim temam in včasih tudi ne nujno potrebam mladih. Še vedno pa je vloga mladinskih centrov v življenju mladih enaka, mladinski centri namreč mladim omogočajo varen prostor za preživljanje prostega časa, vedno bolj pa dobivajo izobraževalno in svetovalsko vlogo, kjer gre za neke vrstne mladinski “coaching”. Mladi pa ob vsem tem pridobivajo kompetence in neformalne izkušnje za samostojno življenje in večjo zaposljivost. Posledično pa s tem med mladimi krepimo pomen aktivnega državljanstva.

Menite, da bi se mladinski centri morali bolj zavzemati za konstruktivne spremembe na področju mladih?

Vloga mladinskih centrov ni neposredno namenjena temu. Zavzemanje za konstruktivne spremembe na področju mladih in družbe je skozi zagovorniške akcije bolj poslanstvo Mreže MaMa, vloga mladinskih centrov pa je, da mladim z vsebino omogočijo aktivno udejstvovanje v družbi in da skozi projekte in aktivnosti mladi odkrivajo nove horizonte in dimenzije, premikajo svoje lastne meje ter sprejemajo nove izzive. S tem posredno mladinski delavci vzgajajo mlade v aktivne državljane, da znajo kritično razmišljati in vplivati na spremembe v družbi.

Bistvo je, da mladinski sektor s projekti in aktivnostmi družbi in mladim pokaže novo pot ali smer za nadaljnje delovanje v družbi in lokalni skupnosti. Mladi morajo odpirati nove teme in prostore, mladinski centri pa jim morajo to omogočiti in jih na tej poti spodbujati. To ni enostavno, saj celoten proces mladinskega sektorja temelji na neformalnem in priložnostnem učenju in je za to potrebno veliko entuziazma, energije in motivacije. Sama resnično verjamem v projekte in zgodbe mladinskih centrov, ker vem kaj se da doseči in koliko lahko mladinsko delo doprinese mlademu človeku.

V okviru vašega poslanstva na Mreži MaMa skrbite tudi za konstanten razvoj in podporo mladinskim delavcem_kam. Na kakšen način uresničujete prizadevanja za kvalitetno mladinsko delo?

Na Mreži MaMa, kolikor lahko, to delamo z internimi usposabljanji skozi različne projekte, kar je zelo težko, saj nam to na daljši rok ne zagotavlja enotnih usposabljanj za mladinske delavce. Na tem mestu opažamo velik vsebinski in finančni izziv, saj so mladinski delavci premalo obravnavani s profesionalnega vidika in bo potrebno v smeri usposabljanja in kvalitete mladinskega dela kmalu nekaj narediti, saj se lahko drugače zgodba odvije v napačno smer.

Nisem pa prepričana, da imamo sami v tej zgodbi dovolj resursov, zato bi bila združitev moči in znanj sektorja s podporo države nujna za urejanje tovrstnih potreb.

Mlade k aktivni participaciji nagovarjate tudi z dialogi različnih odločevalcev. V lanskem letu ste tako skupaj s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji izvedli dialog s predsednikom Evropske komisije Junckerjem. Kako se na možnosti srečanja z odločevalci odzivajo mladi in kako se rezultati kažejo v širši družbi?

V splošnem bi lahko rekli, da so mladim tovrstni dogodki zanimivi. Zanimiv jim je koncept, vendar so včasih razočarani, saj so odločevalci premalo konkretni in se ne pripravijo na mlade, ki jih v življenju vodi radovednost in različni interesi. Posledično to vodi v splošno odzivnost t.i. splošna apatija, ki se pretvori v nezanimanje in nezaupanje za politiko in politične procese. Na tej točki žal izgubimo mladega aktivnega državljana in tako ostanejo le največji entuziasti, ki pa se v večini porazgubijo v splošnem mnenju. Le če bomo znali rezultate tovrstnih projektov in procesov pravilno predstaviti, bomo lahko zadržali mlade, a tu mora biti obojestranski interes, predvsem v komunikacijskem vidiku. Še vedno opažam, da se vpleteni premalo medsebojno usklajujemo in komuniciramo ob tovrstnih procesih in predstavitvi učinkov in rezultatov.

Kot eno izmed novih področij mladinske politike in mladinskega dela se je tekom družbenih sprememb pokazalo tudi področje zaposlovanja mladih. Kje na tem mestu vidite vašo vlogo in kako to uresničujete?

Zaposlovanje je postalo del mladinskega sektorja in mladinskega dela zaradi potreb družbe in večanja brezposelnosti mladih, čemur so se morale prilagoditi tudi organizacije v sektorju. Danes brezposelnost pada in ni več »top« tema pri mladinskem delu, kar je dobro in zelo spodbudno. V mladinskem sektorju sta bila zadnji dva leti objavljana dva večja razpisa za mlade in sicer “Spodbujanje aktivnega državljanstva za večjo zaposljivost mladih” in “Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju”. Je pa na tem mestu potrebno izluščiti nove teme, ki bodo mlade vključevale in jim dajale nove izzive.

O ukrepih Jamstva za mlade smo v letih 2016 in 2017 na Mreži MaMa skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije v okviru projekta Junaki zaposlovanja, ki ga je financirala Evropska komisija, izvedli 12 lokalnih dogodkov po vsej Sloveniji, na katerih smo ozaveščali in informirali mlade, saj v vsej poplavi informacij in kljub dostopu na spletu, prave informacije včasih še vedno ne najdejo pravega mesta.

V sklopu aktivne politike zaposlovanja obstaja veliko ukrepov za zaposlovanje mladih tudi na Zavodu RS za zaposlovanje, ki jih koristimo in so se dobro prijeli. Kljub temu pa med nami in Zavodom obstaja razlika, saj v sektorju krepimo kompetence mladih na usposabljanjih v neformalnem okolju, ki temeljijo na izkustvenem učenju in deloma na praktičnih vajah.

Ste mladinska organizacija, ki je za mlade razvila mobilno aplikacijo Mladim. Kaj prinaša mladim in zakaj bi jo mlad človek uporabil?

Če delamo v mladinskem sektorju in z mladimi moramo poznati svojo publiko in jo znati nagovarjati. Družbena omrežja ter nova orodja, kot so aplikacije so nujne in to nas je vodilo, da smo z ekipo mladih podjetnikov razvili sodobno in mladim prijazno mobilno aplikacijo MLADIM. S pomočjo aplikacije lahko mladi vidijo, kaj se dogaja v njihovem ali bližnjem mladinskem centru, poleg napovednika programa mladinskih centrov, lahko mladi ponudijo ali poiščejo prevoz na izobraževalno delavnico, koncert ali kateri drug dogodek ter si preko aplikacije rezervirajo tudi nočitev (v primeru, da se dogodek organizira v mladinskem centru, kjer je hostel oziroma je ta v bližini).

Poleg prednosti, ki jih aplikacija prinaša mladim, pa je to dobra priložnost za prepoznavnost aktivnosti mladinskega centra, saj ta uporabniku omogoča pridobivanje različnih informacij o mladinskem centru, ki organizira oziroma gosti posamezen dogodek.

Kot nevladna organizacija ste zaradi pomanjkanja stalnega pritoka denarja, tako rekoč odvisni od projektnega financiranja, ki poleg nenehne negotovosti, onemogoča nadgradnjo organizacije. Kaj ti pomeni za Mrežo MaMa?

Po izkušnjah s terena se čutijo potrebe po fleksibilni in stabilni organizaciji, ki skrbi za razvoj mladinskih centrov in mladinskega dela in bdi na tem. Obstoj večine nevladnih organizacij, kot je Mreža MaMa temelji na inovativnosti, učinkoviti organizaciji in uspešni administraciji. Dejstvo je, da če bi bilo državi v interesu rešiti sistemsko financiranje sektorja, bi se to že zgodilo. Posluh za nekatere predloge je in se premika. Sredstva na javnem pozivu so se povišala za okoli 20%, vendar žal ne za 100%, kot smo predlagali. In poleg ne moremo reči, da je odstotek povišanja najbolj pravično razdeljen.

Res je, da nas je konec lanskega leta razveselil tudi Javni razpis “Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju”, preko katerega lahko organizacije v sektorju ponudimo mladim nove priložnosti, da razvijajo kompetence za bolj samostojno življenje, hkrati pa s tem razvijamo sektor. 

Dejstvo pa je, da je Mreža MaMa mrežna organizacija članic, mladinskih centrov in je namenjena njim in razvoju mladinskih centrov. V primeru pomanjkanja rednega financiranja se bo Mreža MaMa primorana spremeniti in iskati nove poti, zato je resnično potreben resen premik v smeri, da se Mrežo MaMa na nacionalni ravni prepozna, kot organizacijo posebnega pomena.

Bomo videli, kako se bodo stvari odvijale v prihodnje in kaj bodo prinesle nove strategije in zakonodaja. Trenutno ne morem dati odgovora in je težko. Vsi vemo, zakaj se v takšnih primerih gre in kako se delajo spremembe in skupen razvoj organizacij. Vedno je potrebno izhajati iz osnovnih pravil delovanja vključenih ob veliki meri transparentnosti. Rečem lahko samo to, da ne smemo obstati in da bo potrebno še kakšno besedo reči na to temo.

Kje vidite Mrežo MaMa čez 10 let in kakšni so načrti za naprej?

V preteklih letih smo lahko zaznali premike, še vedno pa obstaja prostor, kjer smo lahko še boljši in močnejši. V prihodnje se mora glede na usmeritev Sveta MaMa urediti tudi redno financiranje Mreže MaMa, kar je na Urad RS za mladino s sklepom naslovil tudi Svet MaMa.

Obstajajo zgodbe in teme, ki jih je vredno razvijati in prepričana sem, da bomo v bodoče in tudi naprej našli dovolj energije, poguma in moči, da vse izpeljemo. Tu so mnoga strateška partnerstva v sklopu programa Erasmus + in tudi sodelovanje z organizacijami izven sektorja.

Čez 10 let? S statusom posebnega pomena ali kot javni državni zavod, s stabilno kadrovsko strukturo jedra organizacije, ki še naprej in še v večji meri skrbi za razvoj mladinskih centrov in mladinskega dela ter zaposlenih v sektorju, ki skrbijo za razvoj mladinskega sektorja in s tem mladih – neorganizirane mladine.

Na kratko: Kot “think thank” center in kot knjižnica izkušenj in znanj za razvoj mladinskega dela s stabilnim financiranjem.