Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 16 Jan. 2019

Svetovni dan religij

Po vsem svetu danes praznujejo dan religij. Po podatkih Ministrstva za kulturo, je pri nas registriranih 48 cerkva in drugih verskih skupnosti, od katerih ima največ pripadnikov Katoliška cerkev; za primerjavo: ob popisu prebivalstva leta 2002, jih je bilo le 31. Sledita ji islamska skupnost in pravoslavna cerkev.

Verska svoboda je osnovna človekova pravica, njeno svobodo v Sloveniji zagotavlja tudi ustava. Ta med drugim določa, da je delovanje verskih skupnosti svobodno. Določa tudi, da je izpovedovanje vere v zasebnem in javnem življenju svobodno.

V Sloveniji je bilo konec leta 2015 več kot 1.500.000 katoličanov, kar predstavlja več kot 70-odstotni delež prebivalstva. Število katoličanov se je v zadnjih desetih letih sicer zaradi upada števila krstov zmanjšalo. Zmanjševanje števila krstov in posledično tudi pripadnikov Katoliške cerkve sicer ni samo slovenski pojav, temveč zajema celotno Evropo in zahodni svet, še navaja poročilo, ki ga je izdala Slovenska Škofovska konferenca, kot najvišja ustanova Katoliške cerkve v Sloveniji.

 

Verske skupnosti v Sloveniji

Dr. Gregor Lesjak, direktor Urada za verske skupnosti, sodi, da Slovenija spada »med države z visoko ravnjo zagotavljanja temeljne človekove pravice do verske svobode. O tem med drugim priča podatek, da je svoje delovanje doslej registriralo že 54 verskih skupnosti, še precej več organizacij, ki bi jih na primer s stališča sociologije religije lahko prepoznali tudi kot religijske ali duhovne, pa deluje na način drugih pravno-organizacijskih oblik ali povsem neformalno. Slovenija je torej  svetovno-nazorsko zelo raznolika.«

Opaža, da   »med verskimi skupnostmi v Sloveniji nimamo posebnih sporov. Njihovi predstavniki med seboj in z državo komunicirajo dobro in zelo dostojno.«

 

Mladi in vera

Evropa v zadnjih desetletjih skoraj povsod pospešeno izgublja vernike. V Sloveniji je delež mladih med 16. in 27. letom, ki se prištevajo h katoliški veroizpovedi, po podatkih raziskave mariborske Filozofske fakultete v sodelovanju s fundacijo Friedrich Ebert, od leta 2000 z 72 odstotkov padel na 52 odstotkov v letu 2017.

 Vir: ESS 2016

Zanimalo nas je, kako se s tem fenomenom soočajo  predstavniki različnih religij in kako odgovarjajo nanj. Za mnenje smo povprašali Krščansko,  Judovsko  in Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji, mnenje nam je zaupal tudi direktor Urada za verske skupnosti, dr. Gregor Lesjak.

Slednji meni, da »čeprav popisi prebivalstva od leta 2002 ne vključujejo več podatka o veroizpovedi, lahko po drugih razpoložljivih virih (med drugimi tudi po letnih poročilih Katoliške Cerkve) sklepamo, da vernost v Sloveniji upada podobno kot v nekaterih drugih zahodnoevropskih državah. Po podatkih Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij za leto 2017, naj bi več kot 63 odstotkov prebivalcev pripadalo kateri izmed veroizpovedi. Vernost v Sloveniji zelo verjetno upada tudi med mladimi. Čeprav se po eni izmed raziskav (Univerza st. Mary's v Londonu in Katoliški inštitut iz Pariza, 2018) za verne v Sloveniji opredeljuje 38 odstotkov mladih med 16 in 29 let in se s tem podatkom uvrščamo med evropske države z največjim deležem vernosti v tej kategoriji, vseeno opazimo, da je vernost v drugih starostnih obdobjih v Sloveniji precej večja.«  

Po besedah predstavnika Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji podatkov o točnem številu muslimanov v Sloveniji nimajo, vendar če vzamejo v obzir širšo muslimansko skupnost,  je »število muslimanov večje od števila članov Islamske skupnosti. V vseh krajih Slovenije je registrirano okoli 7500 družin.«

Podobno mnenju dr. Lesjaka, v Islamski skupnosti opažajo, da je po zadnjih raziskavah »z modernizacijo države in družbe, vernost padla na splošno, tudi med mladimi. Izsledki raziskav kažejo, da je med mladimi najmanj vernih med visoko izobraženimi in tistimi, ki živijo v večjih urbanih mestih.« Kot enega vzrokov za ta fenomen vidijo v sodobni pop kulturi, prav tako jo označujejo kot  izziv. Namreč: »zelo očitno je, da pop kultura v današnjem času opravlja funkcije, ki so bile včasih v domeni religije, ponuja nove sheme skozi katere se mladi opredeljujejo in oblikujejo svoje vrednote. Vendar to ni izziv samo za Islamsko skupnost vendar za vse verske skupnosti, saj je mladim potrebno pristopiti na njim specifičen način in poslušati njihova pričakovanja. Tega se pri našem delu zagotovo zavedamo. Mogoče je obdobje od srednje šole do zaključka univerzitetnega izobraževanja obdobje, ki je največji izziv pri delovanju z mladimi. Potem ko mladi oblikujejo svoje družine, se mnogi od njih ponovno aktivirajo pri delu skupnosti. Ampak, mi smo zadovoljni s številom mladih, ki so aktivni pri delovanju naše skupnosti.«

Ob svetovnem dnevu religij še sporočajo, da »živimo v svetu, ki je izjemno povezan, globalizacija ima velik vpliv (tako pozitiven kot tudi negativen), svet se bliskovito spreminja, bolj kot kadarkoli do sedaj. Ne glede na vse spremembe in empirične napovedi o izumrtju religije, človek še vedno ostaja homo religiosus in ravno zato je pomembno, da se zavedamo pomena in vloge religij. Vera spodbuja duhovno rast in pomaga mladim, da ohranijo življenjski optimizem. Za mlado osebo je pomembno, da razume vero kot luč miru pri tem razvija spoštovanje do verujočih, sovernikov, kot tudi do oseb, ki ne verujejo in tako razvijajo pogled na življenje, ki bo vlivalo medsebojno zaupanje, sožitje in toleranco med ljudmi v Sloveniji in v svetu.«

 

Glede navedbe in izsledke poročila, ki ga je izdala Slovenska Škofovska konferenca kot najvišja ustanova Katoliške cerkve v Sloveniji, prihaja v Sloveniji do zmanjševanja števila krstov in posledično tudi pripadnikov Rimokatoliške cerkve, kar sicer ni samo slovenski pojav, temveč zajema celotno Evropo in zahodni svet. Norma Korošec, predstavnica mlade generacije katoliških vernikov meni, da »kot posameznica težko vplivam na te trende, opažam pa odstopanje trenutnega nauka Katoliške Cerkve od prvotnega Jezusovega nauka in to kristjane pušča duhovno lačne in negotove. Posledica tega je razvrednotenje celotnega nauka, tudi na tistih področjih, ki so za človeka in družbo ključnega pomena - zakrament svetega zakona oz. poroka, družina in otroci.«

Vera in njene prakse so vpete v sodobno družbo, ki jo trenutno spremljajo trendi individualizma, torej osredotočenost nase, kar je odziv na ekonomsko negotovost in druge procese, denimo razvoj sodobne tehnologije. Ali je pojav upada vernikov med mladimi povezan tudi z vzponom digitalnih tehnologij,  Norma razmišlja, da se »vzrok (se mi) sploh ne zdi v digitalnih tehnologijah. Te so lahko tudi odličen pripomoček za priti v stik z dnevno Božjo Besedo, lepimi mislimi in podobno. Sama prepoznavam izzive pri mladih na področju debate z drugače mislečimi. Zelo hitro jim zmanjka argumentov, ker ne poznajo Svetega Pisma, Katekizma Katoliške Cerkve in drugih cerkvenih dokumentov, ki obravnavajo posamezne družbene ali življenjske teme. Posledično začnejo dvomiti v Cerkveni nauk in se postopoma oddaljijo od Cerkve. Sama vidim tu zelo veliko priložnosti za Cerkev, da (ponovno) pridobi mlade, saj Cerkveni nauk odgovarja na temeljne človekove dileme v polnosti.«

Ob mednarodnem dnevu religij nam sporoča: »Kristjani! Zmeraj se veselite in ničesar se ne bojte, poučite se o svoji veri, iščite odgovore na dileme, ki vas obkrožajo in bodite priče Jezusovega nauka v tem svetu. Ne(še)kristjani. Vabim vas, da odgovore na življenjska vprašanja iščete tudi v Cerkvi. Najverjetneje boste nad odgovori zelo presenečeni.«

 

Po besedah predstavnika Judovske skupnosti Slovenije pa v nasprotju z opažanji predstavnikov Islamske in Katoliške skupnosti Slovenije »ne opažamo nobenega upada vernosti, prav nasprotno: med mladimi judi se zanimanje za versko identiteto nenehno povečuje in članstvo mladih narašča. To je odgovor na stranpoti sodobne zahodne liberalne in multikulturne družbe. Judovstvo se je kot religija in kot civilizacija obdržalo 3000 let prav zaradi izrazitega občutka za skupnost, za moralne vrednote, ki so v celoti identične verskim. Na prvo mesto postavlja skupnost (družino, našo domovino Izrael in državo kjer smo rojeni in živimo) in ne človeka posameznika, ki mu je vseeno katerem narodu pripada in katerega spola je. Pravice brez jasnih obveznosti  razkrajajo zahodno družbo in ker judje večinoma živimo znotraj zahodne civilizacije, je krepitev osebnega in institucionalnega verstva naravni odgovor na evropsko otopelost in brezizhodnost.«

Ob svetovnem dnevu religije nam sporočajo: »Spoštujmo vse religije brez izjeme, saj vera ponuja človeškem bitju odgovore, ki jih ne more ponuditi naravoslovna znanost. Slednja se ukvarja z vprašanjem, kako deluje narava, medtem ko religija govori, zakaj je tako, kot je. Mladim sporočamo: navzkrižja med vero in znanostjo ni!« 

Vir: uredništvo mlad.si

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

56573

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino