Študentke in študenti 2. in 3. letnika psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani so v času epidemije koronavirusa COVID-19, naredili projekt Sam? Ni panike. V uredništvu mlad.si vam v kratkem intervjuju predstavljamo projekt Sam? Ni panike! in njegove izvajalce.

Zakaj ste se odločili, da začnete projekt Sam? Ni panike! in kdo ste tisti, ki pri projektu sodelujete?

Projekt Sam? Ni panike! smo naredili v okviru izbirnega predmet Psihološka preventiva pod mentorstvom Marka Floyda Bračiča, sodelovalo pa je 85 zagnanih študentov 2. ter 3. letnika psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za izvedbo projekta smo se odločili iz več razlogov, in sicer da študenti dobimo izkušnje in čim več kompetenc s pripravo preventivnih projektov, da bo lahko še v prihodnosti nastalo čim več tako uspešnih akcij, ter da širimo glas in svoje znanje o vse bolj pomembnih tematikah, ki se tičejo duševnega zdravja in s tem pomagamo ljudem v stiski. Želeli smo tudi opolnomočiti ljudi z ustreznimi smernicami za (samo) pomoč in pomoč drugim, hkrati pa smo želeli vsaj nekaj prispevati k zmanjševanju stigme, ki se drži duševnega zdravja in skrbi zanj.

Kako izvajate projekt in komu je namenjen?

Naš projekt se je sicer končal konec aprila, vendar so vse ustvarjene vsebine še vedno dostopne na naših socialnih omrežjih, da si jih lahko, kdor želi, ogleda za nazaj. V okviru našega projekta smo izvedli 5 predavanj, izdelali 21 poučnih objav, 6 IGTV-jev na temo tesnobe, paničnih napadov in osamljenosti ter 3 delovne zvezke na temo tesnobe, neproduktivnih misli in hvaležnosti. Program je namenjen predvsem mladostnikom in mladim odraslim do približno 30. leta, a so vsebine naše akcije aktualne za vse, zato je seveda dobrodošla katerakoli starost.

Kaj ste v tem času, ko projekt izvajate, opazili, so se stiske povečale?

Cilj našega projekta je bil, da bi v tem enem mesecu ljudem pomagali (svoje) stiske prepoznati ter s pomočjo različnih tehnik in nasvetov zmanjšati. Stiske, o katerih govori naš projekt – osamljenost, tesnoba in panični napadi, so se med mladimi, pa tudi ostalimi, povečale med trenutno epidemijo, s katero se še kar soočamo. Pri nekaterih so se pojavile že v samih začetkih ali pa so bile prisotne že prej, pri mnogih pa so se razvile in povečale s časom. To je bil tudi eden izmed razlogov, da smo se odločili širiti besedo ravno o teh treh temah. Potrditev dejstva, da so se stiske res povečale, pa je bilo tudi visoko število naših sledilcev in obiskovalcev. 

Kako pomagate tistim, ki se na vas obrnejo in poiščejo pomoč?

Veliko nasvetov smo posredovali že preko naših objav in dogodkov, vseeno pa se je na nas obrnilo tudi nekaj mladih, ki so imeli še kakšno bolj specifično težavo, za katero so iskali rešitev. Tem smo po najboljših močeh pomagali z znanjem, ki smo ga pridobili skozi dosedanji študij ter pripravo na projekt. Včasih pa je za dodaten nasvet vskočil še naš mentor, ki je kot psiholog zaposlen v zdravstvu. Seveda pa smo vedno znova priporočali tudi dodatne vire pomoči – društva, spletne strani, svetovalne linije, strokovnjake … Te lahko najdete tudi v opisih naših objav.

V zadnjem času se je pokazalo, da je mlade epidemija prizadela prav na področju duševnega zdravja, kaj bi svetovali mladim, kaj lahko naredijo na tem področju za boljše počutje?

Zelo pomembno je, da imajo podporno mrežo, torej osebe, na katere se lahko zanesejo in ki jim nudijo svojo podporo, jih poslušajo in jim dajo vedeti, da niso sami. Torej, da imajo nekoga, ki mu res lahko zaupajo in ki jim bo v stiski pripravljen ponuditi svoj čas ter jih poslušati brez obsojanja. Včasih je že zgolj pogovor s pravo osebo ali pa nedolžen kompliment, pohvala ali morda objem dovolj za razbremenitev in boljše počutje posameznika. Naj kljub omejitvam poskušajo ohranjati stike s prijatelji, če ne gre v živo pa preko socialnih omrežij ali video-klicev. Svoje stiske, misli, čustva in doživljanja lahko podelijo bodisi z družino, prijatelji ali kom drugim ter se na ta način razbremenijo in dajo iz sebe svoja negativna doživljanja. Poleg ohranjanja stikov pa je način ohranjanja dobrega počutja tudi reden stik z naravo in telesna aktivnost, na kar nikakor ne smemo pozabiti, saj imata tako narava kot telesna aktivnost skupaj z zdravo prehrano mnoge pozitivne učinke na duševno zdravje. Priporočljivo je tudi, da poskušajo izvajati različne tehnike sproščanja, čuječnosti ali meditacije, ki imajo prav tako številne ugodne učinke na naše počutje, vendar je pomembno, da najdejo tisto tehniko, ki njim najbolj ustreza in pomaga. Eden izmed načinov za izboljšanje počutja pa je tudi ta, da se v obdobju stiske mladi obrnejo na ustrezne telefonske številke, kot so Tom telefon (116 111), zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123), Klic v duševni stiski (01 520 99 00). Pomembno je, da se zavedajo, da poiskati pomoč v duševni stiski NI odraz šibkosti, temveč poguma in želje po napredku ter izboljšanju svojega duševnega zdravja. Tako kot poskrbimo za obisk zdravnika in rešujemo fizične zdravstvene težave, moramo poskrbeti tudi za svoje duševne stiske. 

Se na splošna na vas obrača veliko mladih in kaj ste opazili za kakšne težave gre?

Neposredno na nas se sicer ni obrnilo tako veliko število mladih, saj je bila akcija prvotno namenjena ozaveščanju in opolnomočenju ljudi z nasveti in smernicami za (samo)pomoč, kljub temu pa smo prejeli kar nekaj sporočil, ki so nam jasno pokazala, kako pogoste so duševne stiske pri mladih in seveda tudi drugih starostih ter kako pomembno je, da se o teh temah čimveč govori, ozavešča ter se tako skuša zmanjšati stigmo, ki še kar zaznamuje duševno zdravje in težave, povezane z njim. Težave pa so seveda zelo raznolike in variirajo od posameznika do posameznika, zato bi se težko opredelili le za eno vrsto težav v duševnem zdravju, saj so vse enako pomembne in jim je potrebno posvečati več pozornosti, preden posameznika začnejo preveč obremenjevati in posegajo v normalno življenjsko funkcioniranje.

Kako pa se vi, kot mladi soočate s tovrstnimi težavami?

Seveda na zelo različne načine, saj smo ljudje med sabo zelo različni, zaradi česar vsakemu ustreza drugačen način skrbi za duševno zdravje in soočanja s stiskami. Vsekakor pa poskušamo ohranjati čim več stikov s prijatelji in nam dragimi osebami, bodisi v živo bodisi preko telefonskih klicev ali pa sporočil in preko rabe družbenih omrežij. Poleg tega je pomembno, da skrbimo za redno telesno aktivnost in preživljanje časa v naravi, hkrati pa se nekateri poslužujejo tudi različnih dihalnih vaj, tehnik prizemljitve, čuječnosti ali drugih načinov sproščanja, spet drugi dnevno izvajajo tehnike ohranjanja sočutja do sebe, tretji urijo občutek hvaležnosti in večkrat pomislijo na to, za kar so v življenju hvaležni. Kot smo že omenili, je ključno, da vsak najde način, ki njemu ustreza za soočanje s težavami in tehnike, ki ga najbolj sprostijo ter ga opolnomočijo za uspešno in kompetentno spoprijemanje s stresom. Zato ni nič narobe s tem, da ugotovimo, da nam na primer dihalne vaje ne ustrezajo, pa se namesto tega poslužujemo vizualizacije, ali obratno. Potrudimo se, da delamo na spoznavanju samega sebe in načinov, ki nam ustrezajo in nas pripeljejo do boljšega duševnega zdravja ter nam pomagajo pri spoprijemanju z izzivi, ki nam stojijo na poti.