Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 15 Apr. 2021

Zakaj je tudi zavržena hrana okoljski problem?

Njihov zeleni mesec so na Zavodu MEPI (Mednarodno priznanje za mlade) odprli s temo zavržene hrane, vidika našega vsakdanjega življenja, ki ga mogoče ne neposredno povezujemo z okoljevarstvom, ampak če pomislimo na dejstvo, da ob zavrženi hrani ne mečemo stran le hrane same, ampak vse vire, ki so bili uporabljeni za njeno pridelavo, postane povezava praktično neizogibna.

Pomenljiv podatek je, da smo v letu 2018 v Sloveniji ustvarili 139.900 ton odpadne hrane, kar je povprečno 68 kilogramov na prebivalca. Za več kot polovico odpadne hrane (52%) so bila odgovorna gospodinjstva, od teh 68 kilogramov pa je bila več kot tretjina oz. 24 kilogramov hrane še užitna. Če upoštevamo dejstvo, da na globalni ravni zavržemo okoli 1,3 milijarde ton hrane na leto, postane okoljski odtis zavržene hrane le še večji.  Skupaj s hrano namreč zavržemo ogromne količine vode, zemlje in energije, ki so bili vložene za njeno pot od npr. kmetije, kjer je bila začetna točka njenega nastanka, pa vse do naših krožnikov. V energijo, potrebno za to pot, vključujemo vire, kot so gnojila, stroji in transport.

Še bolj neposreden vpliv zavržene hrane nastopi po njenem pristanku na odlagališčih odpadkov, kjer ko začne gniti, v ozračje sprošča metan, saj na odlagališčih ni dovolj kisika za to, da bi se hrana razgradila po istem postopku kot v kompostniku. Na letni ravni je ogljični odtis zavržene hrane 3,3 Gt toplogrednih plinov, kar pomeni, da če bi bila vsa zavržena hrana na svetu država, bi postala tretji največji onesnaževalec s toplogrednimi plini, takoj za Kitajsko in ZDA.

Problem prevelike količine hrane, za katero obstaja tveganje pristanka v smeteh, postane še posebej aktualen v času praznikov, ko se v želji, da bi zadostili okusom vseh naših družinskih članov in sorodnikov, odločimo za nakup in pripravo veliko različnih jedi, na koncu pa pristanemo s hladilniki, polnimi ostankov hrane. Kaj pa lahko s temi ostanki naredimo in katere so rešitve za izboljšanje situacije zavržene hrane?

V prvi vrsti je ključno načrtovanje. Če si že pred obiskom trgovine doma sestavimo seznam načrtovanih jedi za teden vnaprej, bo naš nakup toliko lažji in vozičkov ne bomo polnili z izdelki, ki jih ne potrebujemo. Še pred tem doma preglejmo naše hladilnike in omare in ne kupujmo živil, ki jih imamo že na zalogi. Meso, ki nam je npr. ostalo od velikonočnega kosila, pa shranimo in uporabimo za pripravo nove jedi v drugačni obliki. Prav tako se izogibajmo impulzivnim nakupom ali nakupu prekomerne količine istega izdelka. Z delanjem zalog ni nič narobe, ampak bodimo pozorni na rok uporabe živil in ne kupujmo velike količine izdelkov, ki so tik pred iztekom roka. Ob tem pomislite, da z odgovornim ravnanjem s hrano ne boste naredili usluge le okolju, ampak tudi lastnim žepom, saj manj zavržene hrane pomeni manj porabljenega denarja za njen nakup.

Pri raziskovanju dodatnih rešitev za problem zavržene hrane je pomagala Pruša Matvoz, udeleženka Programa MEPI na srebrni stopnji na Gimnaziji Vič. Pruša je namreč pri sebi doma vsakodnevno spremljala količino zavržene hrane ter o tem sproti poročala in ob koncu tedna delila svoje ugotovitve. Njene prispevke si lahko ogledate na Instagram profilu (program_mepi), ostale vsebine pa še na njihovi Facebook strani (MEPI – Program Mednarodno priznanje za mlade).   

Vir: Zavod MEPI

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

98540

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino