V nedeljo, 29. septembra 2024, smo obeležili peti mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Razglasila ga je Generalna skupščina Združenih narodov. Gre za vsakoletni opomnik, da z zmanjševanjem odpadne hrane preprečimo ali omilimo števile probleme po svetu: lakoto, prehransko varnost, onesnaževanje, zviševanje cen živil …

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v Sloveniji med drugim ureja področje odpadne hrane, je pripravilo kratek informativni video.

Lani zavgrli več hrane kot leto prej

V Sloveniji se je po podatkih statističnega urada lani zavrglo 164.803 ton hrane ali za 9 odstotkov več kot leto prej. Prebivalec Slovenije je zavrgel povprečno 78 kg hrane. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih (44 %). V EU se vsako leto zavrže skoraj 59 milijonov ton hrane (131 kg na prebivalca), katere tržna vrednost je ocenjena na 132 milijard evrov.

To je zaskrbljujoče. Kako ravnati, da bo odpadne hrane manj?

Najprej se je potrebno zavedati, da z zmanjševanjem hrane zagotovo postanemo bolj trajnostni. Ko neko živilo zavržemo, namreč po nepotrebnem zavržemo tudi vire, ki smo jih uporabili pri pridelavi. To so voda, prst, energija, delovna sila, denarni kapital …

Predlog na ravni EU je znižati količino odpadne hrane na prebivalca v trgovini na drobno, obratih prehrane in gospodinjstvih za 30 odstotkov do leta 2030 ter za 10 odstotkov v predelavi in proizvodnji.

Da bi nam to uspelo, k zmanjševanju izgub hrane in odpadne hrane pripomore:

• planiranje obrokov,
• redno pregledovanje rokov trajanja,
• pravilno shranjevanje živil, predvsem zelenjave in sadja,
• kupovanje tistega, kar imamo radi in redno uporabljamo, in ne tistega, kar je privlačno zaradi znižane cene,
• zavedanje, da je manj več in da lahko vsakdo pripomore k zmanševanju odpadkov.

Vir: Surs, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano