Sovražni govor postaja vse bolj pogost in se izraža na različne načine. Vse bolj je prisoten na družbenih omrežjih, na katerih se lahko podpihovalci nestrpnosti skrijejo za anonimnimi profili in svoje žrtve nadlegujejo brez hujših posledic. Čeprav lahko žrtve osebe, ki jih nadlegujejo, blokirajo, to ne odžene slabega občutka, ki spremlja žrtve. V ta namen je Inštitut 8. marec februarja zagnal projekt Samo ljubezen, s katerim se na unikaten način spopada s sovražnim govorom in pomaga žrtvam spletnega nasilja.

»Verjamemo, da se je potrebno s sovražnim govorom boriti na različne načine, o njem iskreno govoriti doma, v službi, vrtcih in šolah ter poudarjati strpnost in solidarnost tudi na družbenih omrežjih,« povedo predstavniki Inštituta 8. marec. V ta namen so zagnali omenjeni projekt, saj verjamejo, da lahko z dobrim zgledom spreminjamo tudi način govora na spletu. V projektu, ki je nastal po vzoru ameriškega Love Bomb Squada, sodelujejo prostovoljci in prostovoljke, ki s pozitivnimi komentarji na družbenih omrežjih in prijavo žaljivih objav nudijo podporo žrtvam sovražnega govora.

V inštitutu porast sovražnega govora pripisujejo občutku anonimnosti, ki ga nudijo socialna omrežja, in dolgoletno pomanjkanje sankcioniranja tovrstnega obnašanja. »Sovražni govor v družbi povzroča razdor, razlikovanje, stigmatiziranje, širjenje neresničnih informacij in vzpostavlja dominanco določenih skupin nad drugimi. Sovražni govor se lahko uporablja tudi za vzpostavljanje podrejenosti določenih posameznikov in skupin ter za utišanje kritičnih glasov,« opozarjajo.

Posledice sovražnega govora se odražajo v obliki utesnjenosti, jeze, strahu in nemoči. V skrajnih primerih lahko sovražni govor preraste v zločine iz sovraštva, kjer se po mnenju sogovornika jasno vidi povezava med spletnim hujskanjem, grožnjami in napadi na določeno osebo ali skupino. Najbolj občutljivi na tovrstno izražanje so otroci in mladostniki, pri katerih se lahko zaradi družbenega pritiska začnejo porajati misli o lastni manjvrednosti.

Objave, na katere se odzovejo, morajo v osnovi ustrezati trem pogojem. Napad mora prihajati s strani predstavnikov politične oblasti in biti usmerjen v običajne ljudi. Drugi pogoj je, da se sovražne izjave nanašajo na posameznikova osebna, politična ali verska prepričanja ali katero drugo osebno okoliščino. Zadnji pa je ta, da žrtev sama izrazi željo po podpori projekta Samo Ljubezen.

»Pri prepoznavanju sovražnih objav smo pozorni tako na vsebino in kontekst kakor tudi na način izražanja,« izpostavijo v inštitutu. Osredotočajo se predvsem na napade s strani nosilcev politične oblasti, ki spodbujajo sovraštvo prek družbenih omrežij in prek zavajanja ter zaničevanja skušajo utišati kritične glasove drugače mislečih.

Objave, zoper katere ukrepajo, izbira ožja ekipa Inštituta, ki vsak dan spremlja socialna omrežja in išče sporne objave. Objave lahko predlagajo tudi ostali prostovoljci in žrtve same, za katere pripravljajo tudi spletni obrazec, preko katerega bodo lahko oddale prijavo. Pri izpolnitvi obrazca je pomembna predvsem utemeljitev, zakaj naj ekipa projekta Samo ljubezen ukrepa.

»Projekt Samo Ljubezen je dolgoročni projekt, pri katerem se ne osredotočamo samo na prijavljanje zakonsko definiranega sovražnega govora, ampak predvsem na podporo žrtvam tovrstnega nasilja,« dodajajo. Uporabnike družbenih omrežij opozarjajo, naj se z napadalci ne spuščajo v prepire, temveč samo izrazijo svojo podporo žrtvam s spodbudnimi besedami – s ustvarijo dober zgled za ostale uporabnike socialnih omrežij.