Izobraževanje

Da učenje ne bo mučenje

2. 10. 2023 avtor: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

V prispevku najdeš nekaj nasvetov, ki ti lahko olajšajo šolsko in akademsko leto tako, da učenje ne bo mučenje. Prav bodo prišli dijakom, študentom in staršem. 

Ena – Naravnaj svojo miselnost. 

K učenju pristopi kar se da samozavestno in z vero vase. Zaupaj si, da zmoreš razumeti in osvojiti, tudi zahtevno gradivo. Besedo »moram« se učiti, izbriši iz svojega besedišča. Nadomesti jo raje s »hočem«, ali »hočem, ker lahko«. Motiviraj se tako, da se vsak dan spomniš zakaj se učiš in kakšen je tvoj končni cilj pri učenju. Učenje razdeli na pripravo na učenje, branje, vaje in razumevanje ter ponavljanje gradiva. Gradivo pa razdeli na manjše in še manjše, obvladljive dele.

Dve – Ne zaupaj motivaciji – zaupaj disciplini! 

Pravijo, da šole ne končajo pametni, ampak vztrajni! Za nekaj tednov pusti na stran filozofske debate, polne zakajev in kakojev in zavzemi praktičen pristop do učenja z jasnim ciljem pred seboj. Motivacija je minljiva, zato je nujno, da disciplinirano krepiš učno rutino. Ravno ta, te bo hitro spravila h knjigi, ko ti ne bo do učenja. Vztrajnost in disciplina, ti bosta omogočila doseganje velikih ciljev, tako akademskih, kot kariernih.

Tri – Strukturiraj, organiziraj, eksperimentiraj, optimiziraj.

Nato se drži svoje rutine, ki »pali« in te vedno premakne v val učenja. 

Strukturiraj: Naredi seznam vseh aktivnosti, ki te čakajo v tednu. Odloči se koliko ur boš namenil na dan »učenju« (organiziranju gradiva, zapiskom, branju, reševanju nalog, ponavljanju) in koliko drugim stvarem. Bodi realen v oceni časa za učenje dopoldne, popoldne, zvečer in čez vikend. 

Organiziraj: Nujno zmanjšaj motilce in kradljivce časa (telefon, TV, računalnik, igrice, družbeni mediji itd.) Pomisli s čim boš meril čas učenja? Boš imel pri sebi telefon, računalnik, uro? Sporoči prijateljem, skavtom itd. kdaj boš dosegljiv in kdaj ne. Uredi in organiziraj si delovno okolje (miza, osvetlitev itd.), učbenike, zvezke, zapiske, pisala, kalkulator itd. 

Eksperimentiraj: Vzemi si čas in premisli, kaj zate pri učenju deluje in kaj ne (ure, rutine, zapiski, telovadba itd.) S čim imaš težave? Nadaljuj s tem kar deluje, nato eksperimentiraj, posebno kjer imaš izzive. Npr. matematika ti gre, kot po maslu, pri angleščini si pa izgubljen bolj kot v Kočevskem rogu. Za vsako gradivo lahko razdelaš drugačen pristop in način učenja. 

Optimiziraj: Spoznaj se! Za (zelo) dobre ocene se boš moral učiti kar nekaj časa (tednov, mesecev itd.).
S preizkušanjem učenja ob različnih urah v dnevu, načinu telovadbe, prehrane, družbenih stikov v času učenja, organizacije gradiva itd., poskušaj ugotoviti, kdaj si »v top učni formi« in dosegaš najboljše rezultate. Nato po malem in počasi eksperimentiraj in optimiziraj svojo rutino, in postal boš nepremagljiv. Ne samo letos ampak tudi kasneje v življenju in karieri. 

Štiri – Tehnike za lažje učenje

Pomodoro tehnika je uporabna za različne naloge. Čas, ki si ga namenil učenju, razdeli na manjše dele, dolge 25 min = 1 pomodoro. Brez motilcev in vstajanja od mize delaj 25 min. Vzemi si 5 min (aktivnega) odmora, brez telefona:) in nadaljuj z novim pomodorom (25 min). Po 4 pomodorih si vzemi 30 min odmora. Če ti je 25 minut preveč, zmanjšaj čas na 20 minut. Lahko si nabaviš tudi posebno pomodoro uro za merjenje časa. 

Koledar nindža – V koledarju (digitalnem ali analognem) blokiraj čas za učenje (lahko posebej za pripravo, zapiske, ponavljanje snovi). To naredi za vse predmete. Potem si blokiraj čas za odmore, telovadbo, druženje. Če se med tvoje obveznosti kasneje vrine kaj drugega, boš lažje temu rekel ne, ker imaš čas že razporejen in blokiran za druge prioritete. Blokiranje časa v koledarju ti bo omogočilo sledenje količini delovnih ur, potrebnih za posamezen predmet/nalogo/seminarsko. V koledarju si lahko nastaviš opomnike in različno obarvaš naloge itd.

Parkinsonovo pravilo pravi, da se delo, ki ga moramo opraviti, razširi, da bi zapolnilo čas za izvedbo, zato si nikoli ne določi preveč časa za nalogo. Če si daš preveč časa, ga boš tudi zapolnil, vendar ni nujno, da boš delo opravil bolje. Raje imej časovnico, ki te izziva, da prej zaključiš z načrtovanim delom. 

Zapiski in izpiski. Da si boš gradivo čim bolje zapomnil, je koristno, da si delaš zapiske, med poukom /predavanjem, ali pozneje, ko se učiš in ponavljaš snov. Dobri zapiski ti omogočajo, da snov predelaš na svoj način in jo zares razumeš. Za ponavljanje snovi si iz zapiskov pripraviš izpiske; opomnike (tudi definicije, formule itd.) in vprašanja/kartice za spraševanje. Načinov, kako delati zapiske in izpiske obstaja ogromno, IG in YT sta ti lahko v navdih in pomoč.

Učenje v paru in skupini je lahko zelo koristno, predvsem za ponavljanje snovi. Če nimaš učne skupine, se opogumi, povabi prijatelja na medsebojno poučevanje in izpraševanje. Pogosto se lažje učimo, ko drugemu razlagamo snov, pokažemo eksperiment itd. Lahko se pridružiš tudi številnim učnim skupinam na spletu (npr. Study with me na YT). 

+ 1 ura

Izberi tri ključne predmete/prioritete, kjer si želiš (ali potrebuješ) res dobro oceno, ali so ti v poseben izziv. Vsak dan poleg rednega, že načrtovanega učenja, dodaj +1 uro dela na teh treh predmetih. To pomeni, 20 + 20 + 20 minut za vsakega, ali danes 1 uro nameniš enemu predmetu, drug dan drugemu itd. Ali pa 1 teden, vsak dan, +1 uro dodaš enemu predmetu, drugi teden drugemu itd. Čez nekaj tednov ali mesecev boš opazil razliko in ne bo ti žal.

Pet – Skrb zase naj bo tvoj vsakdanji temelj

Pogosto slišiš frazo »poskrbi zase«? To pomeni, da vsak dan prevzemi aktivno vlogo pri varovanju svojega zdravja in sreče, posebno v času, ko si pod povečanim pritiskom in stresom. Skrb za redno spanje, uživanje veliko hrane, ki spodbuja tvoje možgane in gibanje, ki požene kri po telesu, so ključni za dobro koncentracijo in bistro glavo. Ravno tako, čas v naravi, globoko dihanje, izvajanje vaj za umirjanje, molitev ter smeh in pogovor. Večkrat na dan se vprašaj, kako se počutim? Kaj sedaj potrebujem? Kaj lahko naredim, da se bom počutil (še)bolje? Ugotovi, kaj potrebuješ in poskrbi, da to uresničiš.

Še to …

Ocena na testu je pogosto le ocena, kako dobro si si zapomnil snov, ne pa tudi ocena tvoje inteligence in razumevanja snovi. 

Ljudje ne upravljamo s časom, temveč s prioritetami. Naj bo do konca šolskega leta, akademski uspeh tvoja prioriteta. 

Dobil si slabšo oceno, kot si pričakoval, padel si na izpitu, imaš popravca? Glavo gor, nič ni izgubljeno. Naučil si se, da boš moral vložiti več truda v učenje in dvigniti šolo višje na listi prioritet. Verjamemo vate, da to zmoreš. Pa ne, ker moraš, temveč, ker to hočeš 🙂 Vstani, privošči si dan na off, jutri pa naredi načrt, kako boš iz minusa prišel na plus.

Poskusi:

Zanimivost: Ali veš, da potrebujejo možgani samo 5 sekund, od ideje (motivacije), da bi nekaj rad naredil, do trenutka, preden si premisliš? Prime te motivacija, nato imaš samo 5 sekund časa, preden tvoji možgani začnejo iskati razloge za ne-akcijo in sporočijo telesu, da se ti ne da. Zato, ko te prime, da bi, se ti pa ne da, si odštevaj 5, 4, 3, 2, 1 in akcija, odpri knjigo!

Prispevek pripravila: Korana Kovačević