V Garaži je Zavod BETA v okviru projekta Connect for Global Change, ki ga koordinira platforma SLOGA, izvedel praktično delavnico šivanja, namenjeno mladim in odraslim nad 16 let. Udeleženci so spoznali osnove šivanja ter iz odsluženih tekstilov izdelali svojo lastno tote borško – uporabno nakupovalno vrečko, ki je obenem trajnostna alternativa plastičnim vrečkam. Delavnico je vodila mlada mentorica Sandra Pregelj, študentka oblikovanja tekstilij in oblačil, ki je v ustvarjalni proces prinesla tako strokovno znanje kot tudi osebno navdušenje nad trajnostjo in ročnimi spretnostmi.

Kot pravi, je ideja za mentoriranje prišla spontano: “Študiram oblikovanje tekstilij in oblačil, zato me je prijatelj najprej prosil, da mu pokažem, kako se zašije hlače. Čez kakšno leto me je ponovno kontaktiral in vprašal, če bi bila pripravljena izvesti delavnico šivanja v Garaži. Z veseljem sem sprejela,” pripoveduje. Pri tem poudarja, da je mlade nujno ozaveščati o vrednosti oblačil:

“Pomembno se mi zdi, da se mladi zavedajo, koliko truda, časa in znanja je vloženega v vsak kos oblačila, ki ga kupijo. Ravno to lahko vodi k večjemu spoštovanju kosov ter premisleku o potrošništvu.”

Od izbire materiala do prve šivanke

Delavnica je združila dve pomembni temi projekta – trajnost in ustvarjanje. Udeleženci so najprej izbrali blago iz zaloge ostankov in odsluženih tekstilov. Sandra razloži, zakaj je to ključen del procesa:

“Tekstilna oziroma modna industrija je ena izmed najškodljivejših za okolje, mladi pa pogosto posegamo po hitro spreminjajočih se modnih trendih. Prav zato se mi zdi pomembno, da se oblačil ne zavrže takoj, ko nam niso več všeč, temveč da jim poskušamo dati novo življenje. S predelavo lahko ustvarimo kos, ki nam ponovno ustreza, je prilagojen našemu slogu in ga bomo z veseljem znova uporabljali. Tak pristop nas uči tudi odgovorne potrošnje, zmanjšuje količino tekstilnih odpadkov in spodbuja ustvarjalnost, obenem pa nas opominja, da vrednost oblačila ni le v trenutnem trendu, temveč v tem, koliko truda, materiala in znanja je vloženega v njegov nastanek ter kako dolgo ga lahko s premišljenim ravnanjem ohranimo v uporabi.”

Po izbiri blaga so udeleženci s kredo in ravnilom izrisali kroje, pripravili vse potrebne dele in se lotili priprave na šivanje – od likanja robov do označevanja šivov. Sandra jim je pokazala delovanje šivalnega stroja, menjavo cvirna in pravilne tehnike vodenja tkanine. Kmalu so se lotili samostojnega sestavljanja svojih tote boršk.

Ustvarjalno vzdušje, ki ga ustvari skupina

Posebnost delavnice je bila tudi sproščena dinamika med udeleženci, saj so bili vsi približno iste generacije kot mentorica. “Zdelo se mi je super, delali smo sproščeno, se ob delu pogovarjali, zabavali in poslušali glasbo,” pravi Sandra. “Vsak posameznik se je počutil dovolj sproščenega, da je vprašal, predlagal ali preizkusil kaj novega, kar je pripomoglo k še lepšemu ustvarjalnemu vzdušju celotne delavnice.”

Udeleženci pa niso bili zgolj pasivni sledilci postopkov – izkazali so veliko mero samoiniciativnosti in kreativnosti. Sandra pove: “Še posebej me je navdušilo, da so razmišljali o namenu svoje torbe ter temu primerno izbirali blago, prilagajali kroj in dodajali funkcionalne elemente, kot so notranji ali zunanji žepi.”

Več kot torba: izkušnja ustvarjanja in občutek ponosa

Ko so udeleženci zaključili svoje izdelke, je bil rezultat mnogo več kot le praktična vrečka – bil je izraz njihovega truda, domišljije in odnosa do materialov. Sandra si želi, da bi mladi iz delavnice odnesli več kot le končni izdelek: “Želim, da spoznajo, kako dragocen je proces ustvarjanja ter kako pomembno je premišljeno ravnanje z materiali. Prav tako upam, da s seboj odnesejo idejo o trajnostnem pristopu do mode, občutek odgovornosti do okolja in navdih, da svojih oblačil ne uporabljajo zgolj pasivno, temveč jih lahko aktivno prilagajajo, popravljajo in ustvarjalno preoblikujejo po lastnem okusu.”

Ko ustvarjanje postane orodje sprememb

Delavnice, kot je ta, dokazujejo, kako pomembno je mladim ponuditi prostor za učenje praktičnih spretnosti, razvijanje kreativnosti in razmislek o trajnostni potrošnji. V Garaži se je prepletlo znanje, mladostna energija in odgovoren odnos do okolja – vse to pa je s svojim navdušenjem in strokovnostjo povezala mentorica Sandra Pregelj.

Projekt poteka v okviru Connect for Global Change, ki je sofinanciran s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Za njihovo vsebino ne moreta biti odgovorni niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva.