Po grobih ocenah mariborskih aktivnih in pasivnih udeležencev v glasbenih sferah (producenti, izvajalci, kritiki, novinarji, založniki, organizatorji, pedagogi, mentorji, obiskovalci), je na mariborski glasbeni sceni razporejenost po spolu 20%-30% žensk v primerjavi s preostankom moških. Zakaj?

Možne odgovore na vprašanje raziskuje festival enakosti na glasbeni sceni, oziroma glasbeni festival z družbeno angažirano noto Skuštrane in bradati, ki se je leta 2017 izstrelil iz izvira mariborske samonikle kulture – KC Pekarna, iz leta v leto pa se s svojimi vsebinskimi kraki razrašča v civilno, kulturno umetniško družbeno angažirano pobudo.

Njegovo poslanstvo je spodbujanje tolerance med spoloma skozi kulturo in umetnost, univerzalna jezika, ki združujeta, povezujeta, brišeta razlike in krepita kulturo dialoga. Ni ženski glasbeni festival, je festival, ki se trudi doseči sinergijo (vseh) spolov za doseganje maksimalnih možnih rezultatov na vseh področjih življenja, ne samo v glasbi.

Ženske izvajalke so se najbolj uveljavile v komercialnem popu, ampak je njihov položaj v kateremkoli svetu žanrov bil vedno bolj vokalen kot inštrumentalen. Občinstvo začne avtomatično gledati na ženske kot na objekt poželenja in se bolj osredotočijo na njih same, kot pa na glasbo, ki jo izvajajo. Spodbujanje, razvijanje interesov in večje omogočanje ženskam za vključevanje v glasbo, predvsem z igranjem na inštrumente, ki so bili prej v domeni moških članov skupin, jim odpira poti ne samo v glasbeno udejstvovanje, ampak tudi mehko družbeno angažiranje in dolgoročno sprožanje družbenih sprememb.

Eksperimentiranje z novimi oblikami glasbenega izražanja, razvijanje samozavesti ter enakopravnosti z moškimi v glasbeni sferi, neodvisnost, individualna svoboda, kritičnost, nekonvencionalno glasbeno izražanje in težnje k spreminjanju starih, tradicionalnih, patriarhalnih vrednot ter prelevitev iz zgolj pasivnih poslušalk v aktivistične performerke – je zanimiv in verjetno najbolj učinkovit aktiven način za izražanje nove feministične ideje za ustavljanje pristranskosti na podlagi spola v glasbeni industriji. Sposobnost žensk, da šokirajo, jim vliva novo moč, saj jih ne bo več mogoče obravnavati samo kot spolni objekt. Nasprotovanje obstoječim normam je bilo tisto, kar je privedlo pankerice in rokerice na odre kot članice glasbenih skupin – osvobajanje svojega ustvarjalnega glasbenega potenciala, ki se manifestira kot boj proti seksizmu, objektivizaciji žensk in pasivnosti.

Vabljeni k obisku 13 mariborskih festivalskih dni na 4 prizoriščih s koncerti, pogovori, razstavami in sprehodi. To je, peto leto, naš skromen dodatek k mariborski kulturni ponudbi in velik prispevek k angažiranosti na področju enakosti spolov v kulturi in izenačitvi razmerja 30% (žensk) – 70% (moških) na glasbeni in širši umetniški sceni.

Raziščite posodobljeno in informativno festivalsko spletno stran za utrinke festivalske zgodovine, foto spomine in sporočilne ilustrativne izjave sogovornic in sogovornikov v podkastih, ki jih od leta 2017 snema razvojna producentka Tanja Cvitko.

Z letošnjim festivalskim programom se seznanite na povezavi in obiščite festivalska prizorišča za razvijanje glasbenih in kulturno umetniških obzorij, predvsem pa v podporo tistim izjemnim osebam, ki »postajajo glasne«.

Produkcija festivala 2022:
Skrinjica idej, društvo za uveljavljanje inovativne kulturne produkcije, zanj Tanja Cvitko in glasbena šola KUD Coda, Sofinancer: Mestna občina Maribor

Vir: Skrinjica idej, društvo za uveljavljanje inovativne kulturne produkcije