Zdravje

Moč ženske krvi

15. 12. 2022 avtor: Društvo študentski kulturni center – ŠKUC

»Blood is everywhere
and yet the one
the only
the single name
it has not had publicly
for many centuries
is menstrual blood.«

(Judy Grahn, All blood is menstrual blood, 1993)[1]

Diskurz o telesu je vedno bolj odprt, a še vedno se zdi, da se besedi menstruacija izogibamo in jo raje pojmujemo kot »tisti čas v mesecu«, »fešta«, »teta s Krvavca«, »paradajz dnevi«, … Čeprav je menstruacija fiziološki pojav, le-to oblikujejo tudi družbeni predpisi in kulturne norme. V mnogih družbah je označena s pojmi kot so onesnaženost, nevarnost in zlo, o njej se ne govori. Zaradi molka pa ženske občutimo otipljive posledice, med drugim težave z diagnosticiranjem bolezenskih stanj in prepočasno odpravljanje menstrualne revščine.

Program:

10:00 –> Projekcija kratkih filmov
Dogodek bomo pričeli s serijo kratkih filmov, povezanih s tematiko menstruacije in ženskega telesa.

Program kratkih filmov:

10:15-11:30 –> Okrogla miza z gostjami
Na okrogli mizi se bomo pogovarjale o odnosu do menstruacije v slovenski družbi in podale odgovore na številna vprašanja o menstruaciji, ki se pogosto pojavljajo med različnimi generacijami. V diskusiji bomo začrtale ideje za načrtovanje širjenja primerne izobrazbe na področju ženskega telesa in problematike povezanih z reproduktivnim in spolnim zdravjem, ki vplivata na kvaliteto življenja in hkrati na samopodobo številnih posameznic.
Okroglo mizo bo povezovala intermedijska ustvarjalka Valerie Wolf Gang, ki skozi svojo umetniško prakso raziskuje vprašanja telesa in identitete v odnosu do novih tehnologij.

11:30-12.00 –> Čajanka in neformalno druženje

Sodelujoči_e:

Valerie Wolf Gang
Valerie Wolf Gang (1990) je intermedijska umetnica, režiserka, videastka, transdisciplinarna umetniška raziskovalka in pedagoginja. Raziskuje odnos med človekom in tehnologijo, sodeluje v mednarodnih raziskovalnih organizacijah, svoja dela pa razstavlja v mednarodnem prostoru (mdr. Weltmuseum, Dunaj; Inštitut za sodobno umetnost, Singapur; Center za sodobno umetnost, Portugalska: Expo Garden, Peking; Qubit, New York). Je dobitnica številnih uglednih štipendij in priznanj (mdr. nagrade Ivane Kobilce za aktualno produkcijo, vesne za najboljši študentski film, Darmstädter Tage der Fotografie, International Brain-Computer Interface Art Award, The Future of Innovation Award) ter ustanoviteljica UV Arthouse, ki producira eksperimentalne filme, videoinstalacije in raziskuje področje uporabe novih medijev. Predava o sodobnih umetniških praksah in filmu, je doktorska kandidatka na SAZU, strokovna sodelavka Inštituta za likovno umetnost na Dunaju, raziskovalka v Nemškem centru za umetno inteligenco DFKI, mentorica v programu Centra za kreativnost RS in deluje pod okriljem raziskovalnega centra RUK. Mednarodnih festivalov filma in novih medijev se večkrat udeleži tudi kot članica žirije, pogosto je gostja svetovnih konferenc, katerih tema so digitalni mediji na stičišču znanosti in umetnosti. Več o umetnici je na voljo tukaj.

Dr. Renata Šribar
Dr. Renata Šribar je antropologija, raziskovalka in visokošolska predavateljica, ki raziskuje in predaja pa tudi dopolnjuje svoje poznavanje področja spolov, seksualnosti in nasilja, digitalizacije zdravja, psihosocialnih dejavnikov zdravja in odnosov, znanstvene etike in raziskovalne integritete v predavalnicah Pedagoške fakultete in Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Z letom 2021 je prevzela tudi predmet na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, kjer predava o psihosocialni oskrbi. Sodeluje tudi z AMEU-ISH, v okviru katerega je v lanskem letu opravila študijski in predavateljski obisk Erasmus na ISCE – Instituto Superior de Lisboa e Vale do Tejo.
Celoten pregled dela je dostopen tukaj.

Mag. Tjaša Franko
Mag. Tjaša Franko (1993) je kulturna antropologinja, socialna delavka in so-ustanoviteljica Društva Endozavest, od leta 2021 tudi predsednica le tega. Osebna izkušnja z neozdravljivo boleznijo je bila ključna, da se je spoznavno in družbeno dejavno usmerila na področje endometrioze in širše, na reproduktivno zdravje žensk. Pri tem izhaja iz feministične teorije in študijev spolov.

Prof. Rene Rusjan
Rene Rusjan je leta 1987 diplomirala na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani; samostojna umetnica do 2009; soustanoviteljica KD Galerija GT (1988); soustanoviteljica in programska vodja Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart (1994) ter soustvarjalka naslednice, Visoke šole za umetnost (2009), sedaj Akademije umetnosti (2016), Univerze v Novi Gorici in njenih programov, kjer je od 2009 zaposlena kot direktorica programa in profesorica sodobnih umetniških praks. Umetnost raziskuje skozi prizmo njene vloge v naših življenjih.

Mag. Hana Turšič
Mag. Hana Turšič je magistrirala iz sociologije spolov in spolnosti, in sicer na temo feministične kritike komercialnega nadomestnega materinstva. Zaposlena je v okoljski nevladni organizaciji, v prostem času pa se ukvarja s sociološkim raziskovanjem materinstva in njegove družbene konstrukcije, je avtorica kritičnih besedil ter deluje kot feministična porodna dula. Hana Turšič, bo na okrogli mizi odpirala temo komercializacije menstruacije, skozi katero bo razmišljala o trendih neoliberalnega kapitalizma in z njim povezanega potrošništva, o spolnih vlogah in o družbeni konstrukciji spola.

Kaja Dolenc
Kaja Dolenc je članica Predsedstva Dijaške organizacije Slovenije.

Društvo Endozavest
Endozavest – društvo za ozaveščanje o endometriozi je nastalo marca 2016. Marec je namreč mesec ozaveščanja o endometriozi in v ta namen se je takrat tudi organiziralo prvo neformalno srečanje za ženske z endometriozo. Že na prvem srečanju smo vedele, da si želimo sprememb na tem področju in s skupnimi močmi smo oblikovale naše društvo, ki smo ga poimenovale Endozavest. Ime društva izhaja iz besed endometrioza in ozaveščanje, kar je tudi namen društva – ozaveščanje oseb z endometriozo, njihovih bližnjih in navsezadnje širše javnosti. Endometrioza je pogosta bolezen žensk, zanjo zboli kar vsaka deseta ženska, kljub temu ostaja nepoznana, pogosto spregledana in napačno diagnosticirana. Najznačilnejši simptomi so kronična bolečina, bolečina med menstruacijo, bolečina med in po spolnem odnosu, ter težave s plodnostjo. Za zdaj zdravila zanjo še ni. Več je na voljo tukaj.

[1] V prostem prevodu: »Kri je povsod, menstrualna kri pa je edina, ena sama, ki v javnosti mnogo stoletij ni imela imena.« Judy R. Grahn je ameriška pesnica in pisateljica, ki ideje za svoje delo črpa iz feminizma in lezbičnega aktivizma.

Dogodek organizirajo Društvo ŠKUC – Info center Škuc, Društvo Endozavest, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Dijaška organizacija Slovenije. Projekt podpira Mestna občina Ljubljana – Urad za mladino MOL.

Facebook dogodek je na voljo tukaj.