V tokratnem intervuju vam predstavljamo dr. Simono Kustec, ministrico za izobraževanje, znanost in šport, ki deli svoj vidik na mladinsko delovanje in odgovarja na vprašanja vezana na razvoj, potrebe mladih, izzive ter prihodnost mladinskega sektorja. Ministrica, ki ne skriva osebnega navdušenja nad odzivnostjo mladinskih organizacij med časom epidemije in ga postavlja, kot izjemno dragocen in vzoren primer solidarnosti. Vabljeni k branju.

Vaš prihod na ministrstvo sovpada s pričetkom epidemije, ob tem da je vaš resor doživel izjemno velik preobrat v delovanju celotnega sistema. Kako ste orali ledino, še posebej glede na dejstvo, da nihče pri nas ni imel s tovrstnim delovanjem prav nobenih izkušenj in se je čez noč vse postavilo na glavo?

S sodelovanjem, skupnim iskanjem najboljših rešitev v danih razmerah. Predvsem pa z odločnostjo, da moramo proces izobraževanja ne glede na nastale razmere peljati dalje – ker to znamo in zmoremo.

Tako mladi kot celotna družba danes pričakuje strategije, ki bi sistem izobraževanja posodobile, mnogi so celo za radikalne spremembe. Med drugim so mladi upravičeno nezadovoljni tudi zaradi dejstva, da je velik odstotek mladih brezposelnih posledica neustreznega povezovanja med potrebami na trgu dela in procesom izobraževanja. Ali si lahko obetamo kakšne izboljšave na tem področju?

Strinjam se, da je aktualni čas tisti, ki nam sam po sebi omogoča priložnost za spremembe. Spremembe, ki bodo pomenile modernizacijo, izboljšave dosedanjega, predvsem pa bodo odgovor na dejanske potrebe in tudi probleme tega časa. Prepričana sem, da to zmoremo, če bomo sodelovali in v to sodelovanje vnašali iskreno željo pomagati pri skupnemu sprejemu dobrih rešitev.

Številne organizacije v mladinskem sektorju v osnovnih in srednjih šolah ponujajo raznolike vsebine za mlade. Kako gledate na področje neformalnega izobraževanja? Ali vidite dodatne možnosti nadgradnje ali povezovanja med formalnim in neformalnim izobraževanjem?

Področje neformalnega učenja je eno od temeljnih področij, ki jih določa Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju ZJIMS. Temu so v veliki meri namenjeni programi mladinskega dela, ki jih država tudi finančno podpira preko Urada RS za mladino. Področje neformalnega izobraževanja je dodatek k formalnemu izobraževanju. Veliko pozornost mu pri svojem delu namenja tudi EU. Kar nekaj smo tu že naredili, naj npr. omenim Nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinskega delavca/ke, imamo pa še veliko idej za nadaljnje projekte. Veseli me, da so se na področju neformalnega izobraževanja še posebej izkazale mladinske organizacije, ki so z različnimi primeri dobrih praks še posebej dejavne v osnovnih in srednjih šolah. Kmalu bo izšla publikacije o praksah, ki jih izvaja mladinski sektor v šolah po Sloveniji, kjer bomo lahko videli, kaj vse smo že počeli in dobili nove ideje za prihodnje.

Kakšno je vaše razmišljanje oz. vizija razvoja mladinskega sektorja v Sloveniji kot »mladinske vladno-nevladne krajine«? Kako in na kakšen način lahko mladinski sektor po vašem mnenju prispeva k naslavljanju aktualnih potreb mladih?

Mladinski sektor v Sloveniji zaznamuje različnost oblik združevanja mladih v mladinske organizacije ter pestrost organizacij za mlade, tako javnih, kot zasebnih. Izvajanje mladinskih politik pa je nabor ukrepov države ali lokalnih skupnosti, usmerjen v zagotavljanje pogojev za lažji in uspešnejši prehod mladih iz otroštva v odraslost. Izpostavila bi pomen nacionalnega programa za mladino, ki združuje pregleden in med posameznimi resorji usklajen pristop do problemov, s katerimi se soočajo mladi. Hkrati pa se lahko preko izvedbenih načrtov tudi spremlja in meri učinke posameznih sektorskih politik, ki zadevajo mlade. Po eni strani gre torej za medsektorski pristop, po drugi strani pa tudi za močno razvejano sodelovanje z nevladnim sektorjem, kar je spričo vedno bolj perečih težav, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji, nujno. Mladinska politika je ena najbolj spreminjajočih se, kompleksnih in za prihodnji razvoj odločujočih politik, zato pristojni urad tudi v luči hitrih sprememb ustvarja ustrezne podlage za argumentacijo potrebnih ukrepov znotraj sektorskih politik, še posebej na področjih, kjer prihaja do vedno novih izzivov, kot so zaposlovanje, socialna vključenost mladih, pa tudi prepoznavanje in odzivanje na nove oblike zasvojenosti. Nenazadnje in zelo pomembno je pri tem vprašanju izpostaviti tudi pomembno vlogo vašega portala mlad.si, ki skrbi za to, da ste mladi bolje obveščeni in informirani, na kakšen način lahko sodelujete pri temeljnih vprašanjih o vaši vlogi in mestu v družbi ter državi.

Kateri so najbolj pomembni izzivi, ki jih mladinsko delo v Sloveniji naslavlja? In katere izzive se vam zdi, bo moralo mladinsko delo nasloviti v prihodnosti glede na družbene trende?

Z vidika temeljnih načel in vrednot so to zanesljivo solidarnost in družbena odgovornost, znotraj lastnih vrst, še posebej pa medgeneracijsko. In seveda ostale nujne, ‘večne’ vsebine, kot so osamosvojitev, izobraževanje, prva zaposlitev, stanovanjska problematika, raznolike oblike varnega okolja mladih – preko okoljevarstva do boja proti sovražnemu govoru. Seveda pa se bo moralo mladinsko delo odzvati tudi na spremenjene družbene razmere, ki jih skušamo identificirati tudi z raziskavo Mladina 2020, kot na primer glede participacije in družbene angažiranosti, uporabe IKT in spletnih okolij, trajnostnega načina družbenega delovanja, odnosa do migracij in begunstva, radikalizacije mladih, družine, spolnih identitet, etničnih in drugih manjšin.

Organizacijsko gledano so izzivi, ki jih bo moralo mladinsko delo nasloviti v prihodnosti, so povezani z zagotavljanjem geografsko usklajenega razvoja organizacij v mladinskem sektorju, delovanja neorganizirane mladine, ustvarjanja kapacitet za kakovostno mladinsko delo, vlaganja v mladinsko infrastrukturo in obvezo lokalnih skupnosti za to vlaganje, vzpostavitev nacionalne organizacije za raziskovanje mladine ter okrepitev programov, ki spodbujajo in podpirajo socialno vključenost mladih z manj priložnostmi.

V Sloveniji so se mladinski sektor in številne mladinske organizacije v njem zelo dobro odzvale na epidemijo, mnogi so začeli ustvarjati virtualne mladinske centre, izvajati digitalno mladinsko delo in se angažirali na področju prostovoljstva. Ali vidite to skupino mladih kot posebej angažirano in aktivno populacijo mladih?

Akcija, ki smo ji bili priča v času epidemije, je v praksi pokazala, da je pri nas veliko aktivnih mladih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z družbo. In veste, meni osebno je bilo to izjemno ganljivo spoznanje, se me je ponovno močno dotaknilo, čeprav ta vaš karakter spoznavam vsako leto tudi skozi pogovore z mojimi študentkami in študenti. Z gotovostjo lahko trdim, da so se mnoge mladinske organizacije izjemno hitro in učinkovito odzvale na novo situacijo v času epidemije. V danih okoliščinah so se, tudi na pobudo Urada za mladino številni posamezniki in organizacije takoj odzvali na področju prostovoljstva tistim, ki so ga najbolj nujno potrebovali. V prvi fazi je šlo predvsem za pomoč pri nakupih za starejše občane, kasneje so se mnogi pridružili tudi s pomočjo zdravstvenemu osebju, tako kot na primer mladinska prenočišča, ki so svoje prostore ponudili medicinskemu osebju. Ves ta angažma mladih je bil izjemno dragocen in vzoren primer solidarnosti, ki je v mladinskem sektorju še posebej prisoten, tako da lahko na tem mestu pohvalim prav vse, ki so se v tistih kritičnih trenutkih tako hitro in plemenito odzvali. Veliko presenečenje pa je bil tudi odziv vseh mladinskih organizacij, ki so začele izvajati številne zanimive digitalne prakse in na ta način pokazale, kako so iznajdljive in prilagodljive, predvsem pa tudi samoiniciativne. Mladi so se takrat lahko mirno predajali računalnikom in mladinske organizacije so, kot sem slišala, znale to s pridom izkoristiti. Niste jamrali, kot je to počelo veliko drugih skupin, ampak ste nam vsem skupaj s svojim odzivom predstavljali velik zgled in spoštovanje.

Kako ocenjujete aktivno državljanstvo in soudeležbo mladih? Ali menite, da so mladi preveč pasivni, ali dovolj odzivni in glasni glede svojih pravic in možnosti do soodločanja v družbi? Koliko državljanskega prostora imajo mladi v Sloveniji na voljo in kaj bi se dalo storiti, da bi ga dobili še več? Imajo svoj »teren« v mladinskih centrih in drugih prostorih za mlade, imajo tudi svoj virtualni prostor, ali bi jim lahko ponudili še kaj več?

Lahko se navežem na zgornje vprašanje. Pomembno je, da se mladi z udejstvovanjem v mladinskih organizacijah in tudi drugih tovrstnih aktivnostih srečujejo z vključevanjem v širšo skupnost, spoznavajo njene lastnosti in tako tudi soustvarjajo skupnost. Pomembno je, da se zavedate svojih odgovornosti do družbe in tudi države, od udeležbe na volitvah, do pomoči posamezniku v stiski. Današnja mladina, kot jo vidim sama, je mnogo bolj aktivna, kot se to zdi na prvi pogled, ali kot se jo pogosto neupravičeno prikazuje v javnosti. Mladi ste željni akcije, ste radovedni in nagnjeni k hitremu ukrepanju, težava nastopi le takrat, ko nimate priložnosti, da bi vse naštete notranje vzgibe udejanjali in živeli. Zato je izjemnega pomena predvsem to, da si starejše generacije prizadevamo vzpostaviti okolje, v katerem lahko vaše ambicije, želje in vizije čim bolj polno zaživijo in zacvetijo. V tej točki vidim mladinski sektor kot pomemben dejavnik, ki lahko mladim odpira marsikatera vrata, še posebej tistim z manj priložnosti. Konkretno pa v okviru MIZŠ na Uradu RS za mladino odpiramo prostor mladim na različne načine, na primer preko sodelovanja v Svetu Vlade RS za mladino, s projektom Rastimo skupaj, preko strukturiranega mladinskega dialoga ali sodelovanja in izmenjave mnenj z deležniki pri načrtovanju ukrepov.

Čez nekaj mesecev bomo dobili novo raziskavo Mladina 2020. Kakšna so pričakovanja in načrti glede te pomembne raziskave za mlade in družbo nasploh? Bo prišlo do novih ukrepov na strokovni podlagi znanstvenih podatkov?

Z omenjeno raziskavo pričakujemo vpogled v delovanje, stališča, vrednote slovenske mladine v letu 2020, prav tako pa tudi primerjalni vpogled v spremembe v časovnem obdobju zadnjih dvajsetih let, saj raziskava upošteva tudi izhodišča predhodnih Mladina 2000 in Mladina 2010. Na Uradu za mladino bodo izsledke raziskave uporabili za pripravo naslednje Resolucije o nacionalnem programu za mladino po letu 2022. Na tej podlagi bo omogočena tudi možnost načrtovanja ukrepov vsem pristojnim za izvajanje mladinskih politik za naprej.

Kako ocenjujete delo Sveta Vlade za mladino? Je kot mehanizem soudeležbe mladih dovolj učinkovit ali bi ga lahko kako izboljšali?

Svet Vlade RS za mladino je od ustanovitve leta 2009 deloval v različnih sestavah in različni delovnih skupinah. Obravnavale so se pomembne zadeve mladinskih politik in verjamem, da služi namenu kot je bil zastavljen ob ustanovitvi. Nenazadnje je tudi nekaj primerov oseb, ki so v teh letih delovanja Sveta Vlade RS za mladino že “zamenjale stran”, torej so od predstavnikov mladih v njem prešle na stran predstavnikov vlade. Pobude o tem, kako ga izboljšati, prepuščamo pobudam predstavnikov mladih, vlada pa jim prisluhne, pojasni svojo vizijo in v dialogu išče poti dalje, s tem pa verjamem tudi dobro delovanje sveta.

Koalicijski sporazum aktualne vlade problematike mladih ni uvrstil med temeljne cilje. Ali si boste kljub temu prizadevali, da bi se mlado populacijo in njihov položaj v družbi postavilo bolj v ospredje nacionalnih politik oz. višje na agendi prioritet?

Po moji oceni ste mladi v koalicijski pogodbi pogosto naslovljeni, čeprav je res, da ne tudi neposredno omenjeni, najsi gre to za reševanje stanovanjske problematike, zaposlovanja in oblik dela, pa seveda izobraževanja. Trenutno se tako v EU kot pri nas še vedno veliko ukvarjamo s spremembami, ki so nas doletele kot posledica epidemije. Zavedamo se, da obstaja velika skupina mladih, na katero bodo imele posledice epidemije vpliv. Pozorni moramo biti na to in delovati v smeri iskanja ukrepov, ki vam bodo ponujali pozitivne priložnosti in spodbude pri dokončnem vstopanju v samostojni svet odraslih. Skrb za mlade mora biti skrb nas vseh, tako družbenih, kot gospodarskih, izobraževalnih krogov in seveda tudi države.

Približuje se predsedovanje Slovenije Svetu EU. V kolikšni meri in kako nameravate vključiti mladinski sektor v aktivnosti pred in med predsedovanjem Slovenije? Boste mlade vključili v fazo priprav prednostnih nalog za čas predsedovanja?

Priprave na predsedovanje so v polnem teku. Kot sem obveščena, poteka veliko virtualnih konferenc na vseh nivojih, na področju mladine pa bodo prioritete zastavljene v okviru 9. strateškega cilja Strategije EU za mlade 2019-2027 in sicer »Prostor in participacija za vse«. V tem okviru bomo še naprej naslavljali temeljne vrednote, kot so mladi in demokracija, mladi in človekove pravice, njihova mobilnost ter aktivna soudeležba mladih pri določanju o javnih zadevah. Kot do sedaj, bo tudi v prihodnje pri oblikovanju programa in aktivnosti mladinski sektor aktivno sodeloval.

Kakšno je vaše stališče do vpliva družbenih omrežji na današnjo mlado populacijo? Kako bi v tem kontekstu komentirali aktualne polemike o sovražnem govoru in svobodi govora?

Hkrati s hitrim razvojem novih oblik informacijsko-komunikacijskih tehnologij strmo raste tudi njihova uporaba. Mnogi mladi danes živijo v dveh svetovih – v resničnem, in v navideznem, virtualnem svetu, ki so si ga tudi sami ustvarili znotraj družabnih omrežij. V tem svetu si vsak mlad posameznik ustvarja svojo vlogo in svoje mesto, ki ga pomembno določa in zaznamuje, kajti tam si ustvarja prijatelje, se mreži, dobiva takojšnje odzive na svoje zapise, je opažen, hvaljen (všečkan) in se bojuje za svoj položaj v tej navidezni resničnosti. Žal pa v teh prostorih tudi med mladimi prihaja do številnih odklonov in pojavov izkazovanja sovraštva. Podpiram kampanje, ena teh je Proti sovražnemu govoru, ki jo aktivno podpira tudi Urad RS za mladino, ki skušajo opozarjati na nevarnosti in pasti, ki lahko mlade zaradi načina njihove komunikacije potisnejo v hude stiske. Ta družbeni pojav ne bo kar tako izginil, v kolikor vsi razpoložljivi mehanizmi ne bodo še bolj aktivno ozaveščali o hudih posledicah, ki jih ima sovražni govor tako na posameznike kot na družbo v celoti. Tudi svoboda govora prav zaradi sovražnega govora danes dobiva nove razsežnosti Če sporočaš, kaj bi naredil vsebinsko drugače, je drugačna svoboda govora, kot če pozivaš k nestrpnosti, žaljenju, celo smrti. Tukaj se pa začne cona nesprejemljivosti, najsi bo na spletu, ali v realnem življenju v lokalu, na plaži, na ulici.

Vir in foto: uredništvo mlad.si