Tri leta so minila od zadnjega intervjuja Mlad.si z Urošem Skrinarjem, direktorjem MOVIT, Nacionalne agencije za programe Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota (ESE). Pogovor smo izkoristili za kratek vsebinski pregled tega, kaj se je na Erasmus+ zgodilo v vmesnem času, predvsem pa sogovornika povprašali o prihodnji perspektivi programa, ki je pomemben financer organizacij slovenskega mladinskega sektorja. Kaj si lahko te obetajo od perspektive 2028–2032?

Kateri so po vašem mnenju najvidnejši rezultati Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote v Sloveniji v zadnjih treh letih – tako v številkah kot v kakovostnih spremembah v skupnostih?

V primerjavi z drugimi sektorji analize znova in znova pokažejo, da mladinski sektor z relativno nižjimi vložki pogosto dosega izjemne rezultate v smislu števila financiranih projektov, udeležencev in udeležencev z manj priložnostmi. Menim, da je potrebno to na glas večkrat izpostaviti, še posebej sedaj, ko smo že v pripravi programov za naslednje finančno obdobje.

“V primerjavi z drugimi sektorji analize znova in znova pokažejo, da mladinski sektor z relativno nižjimi vložki pogosto dosega izjemne rezultate v smislu števila financiranih projektov, udeležencev in udeležencev z manj priložnostmi.“

Posebej smo ponosni na velik delež udeležencev oz. mladih z manj priložnostmi v projektih prostovoljstva v programu Evropska solidarnostna enota, saj je bil ta v letih 2021–2025 nad 70 %. Akreditacije in akreditirani projekti v Ključnem ukrepu 1 se izvajajo kakovostno. V Ključnem ukrepu 2 nas veseli, da smo z jasnimi usmeritvami za sprejem dosegli, da sektor prijavlja projekte, ki zasledujejo cilje izvajanja Evropske agende mladinskega dela v Sloveniji. To bomo v prihodnje še krepili. Zalet je dobil tudi najmlajši od ukrepov, ukrep za vključevanje v okviru pobude DiscoverEU in še posebej nas veselijo vse izpovedi mladih, ki so se v okviru tega ukrepa podali na pot po Evropi. Na splošno se je med upravičenci izboljšalo zavedanje glede administrativnih zmogljivosti, potrebnih za izvajanje projektov, čeprav po tem, ko smo v zadnjem času okrepili nadzorne obiske, ugotavljamo, da nas čaka tu še kar nekaj dela. Kar se tiče zasledovanja prednostnih področij programov, trendi prav tako kažejo gibanje v pravo smer. Osebno me, po več letih intenzivnega dela, zelo veseli tudi napredek na ravni dela z občinskimi strukturami, zadolženimi za področje mladine, saj že vidimo pomembne sistemske spremembe pri razvoju in podpiranju mladinskega dela na lokalnih ravneh, kar je bil ves čas naš cilj.

Glede številk pa: od leta 2021 do danes smo sprejeli skupaj 776 projektov, od tega 488 v programu Erasmus+ in 288 v programu Evropska solidarnostna enota. Programa uspešno razširjamo, saj delež različnih organizacij prijaviteljic narašča. To veča konkurenco za sredstva med obstoječimi upravičenci, hkrati pa kaže tudi, da se za prijavljanje v program vsako leto odloči več organizacij. Močna konkurenca nam omogoča tudi sprejem vse kakovostnejših projektov. V obdobju od leta 2021 do danes je tako za sredstva zaprosilo že 441 različnih, ponavljam, različnih organizacij, od katerih jih je bilo 271 tudi uspešnih. To ponovno odraža prav veliko moč področja mladine v Erasmus+ programu in za mladinsko področje vsekakor nihče ne more reči, da je program elitističen. In nenazadnje, v obeh programih smo od leta 2021 odobrili dobrih 32 milijonov evrov sredstev in, verjeli ali ne, v sprejete projekte vključili že kar 31.205 udeležencev.

“V obdobju od leta 2021 do danes je tako za sredstva zaprosilo že 441 različnih, ponavljam, različnih organizacij, od katerih jih je bilo 271 tudi uspešnih.“

Ker ste ravno omenili tudi prednostna področja obeh programov – socialna vključenost, digitalna preobrazba, demokratično udejstvovanje in trajnost. Omenili ste jih tudi v zadnjem intervjuju za mlad.si leta 2022. Kako bi danes, tri leta pozneje, ocenili napredek pri teh ciljih na nacionalni ravni?

Na kratko lahko rečemo, da nam gre zelo dobro. V programu Erasmus+ Mladina se najbolje uresničuje prednostno področje “udeležba v demokratičnem življenju”, saj jo nagovarja nekaj manj kot polovica vseh sprejetih projektov. Naši projekti so zelo močni tudi pri nagovarjanju prednostnega področja “socialno vključevanje in raznolikost”, ki jo nagovarja skoraj 40 odstotkov projektov. Nekoliko manj kot tretjina projektov v tem obdobju pa nagovarja “digitalno preobrazbo” in “okolje in boj proti podnebnim spremembam”. Tudi na ti dve zadnji področji smo se odzvali in že izvajamo oz. pripravljamo krajša usposabljanja, ki so namenjena tako prijaviteljem kot upravičencem, da krepijo projekte tudi v teh dveh smereh. Skupaj torej zasledujemo vsa prednostna področja obeh programov.

V programu Evropska solidarnostna enota (ESE) pa so prednostna področja v sprejetih projektih še bolj zastopana kot v Erasmus+. Ob tem je paradni konj programa zagotovo “socialno vključevanje in raznolikost”, saj se pojavi v skoraj dveh tretjinah vseh sprejetih projektov. Na to je prav, da smo ponosni, in ESE, z njim pa mladinski sektor, je tu dokazal, da se da. Dejansko so organizacije preko projektov dokazale, da njihovo delo v lokalnih okoljih s svojo solidarnostno noto in gradnjo skupnosti prav paše v samo jedro programa ESE.

Dobro je v projektih zastopano tudi prednostno področje “okolje in boj proti podnebnim spremembam”, ki jo nagovarjata dobri dve petini projektov, tako “digitalna preobrazba kot participacija” pa sta tudi prisotni v več kot tretjini sprejetih projektov.

Če torej zaključiva, na podlagi intenzivnega spremljanja indikatorjev, predvsem trendov po letih, ki kažejo postopno (sicer rahlo) zviševanje na vseh prednostnih področjih, lahko rečemo, da uspešno dosegamo zastavljene cilje. Seveda pa je vedno – in tudi mora biti – prostor za izboljšave. Še posebej na področju “digitalne preobrazbe” moramo v mladinskem sektorju v prihodnjih letih narediti še več.

Kako pa sploh merite dolgoročne učinke? Mislim ne le na posameznike, temveč tudi na organizacije, lokalne skupnosti in širšo družbo…

Dolgoročni učinki, tako na vključene udeležence, organizacije in druge deležnike, kot tudi učinki na druge ravni ali področja, so zelo pomembni. Lahko bi celo argumentirali, da so bistven namen financiranja obeh programov. Obenem pa so to učinki, ki jih je zagotovo težje spremljati, sploh meriti, kot pa npr. neposredne rezultate v smislu sprejetih projektov, organizacij udeležencev ali npr. učnih rezultatov na udeležence.

Z nacionalnega vidika upravljanja programov spremljanje dolgoročnih učinkov zagotavljamo s sodelovanjem v mednarodnih projektih in mrežah, v okviru katerih se odvijajo longitudinalni raziskovalni ali razvojni projekti, ki takšne učinke spremljajo. Ključna pri tem je mreža RAY: Research-based analysis of European youth programmes, katere najbolj viden tovrsten projekt, ki se izvaja že v dveh programskih obdobjih (v njem pa smo v preteklosti sodelovali tudi mi), je Raziskava dolgoročnih učinkov programa Erasmus+: Mladina na participacijo in državljanstvo. Zanimiva z vidika prepoznavanja dolgoročnih učinkov je sicer tudi študija o učinkih prostovoljstva na zaposljivost mladih, ki se je tudi izvajala v preteklem programskem obdobju. Dolgoročno spremljanje zagotavljamo tudi v bolj nacionalnem kontekstu, in sicer predvsem v okviru spremljanja udeležencev in organizacij v navezavi na različne podporne aktivnosti, ki jih izvajamo.

Malo prej ste omenili, da vas čaka še kar nekaj dela, kar se tiče administrativne zmogljivosti upravičencev. Omenili ste tudi, da intenzivno krepite nadzore na terenu. Kaj točno ste mislili s tem?

Da bomo krepili nadzorne obiske na terenu, smo napovedali, in to je sedaj že kar nekaj časa v teku, s čimer verjamem, so upravičenci seznanjeni, saj je Slovenija majhna. Sistem dobro deluje, njegovo izvajanje bomo še okrepili. Poskrbeli smo in bomo, da sicer redke organizacije, ki nimajo dobrih namenov z izvajanjem sprejetih projektov, ustavimo. Zato, da bodo vsi upravičenci, in teh je veliko, res velika večina, ki vestno, lahko celo rečem »s srcem«, izvajajo projekte, to lahko odlično delali še naprej.

Smo pa v zadnjem času pri sistemskih pregledih, ki so res poglobljeni pregledi organizacij upravičenk, kjer se pregleda celoten sistem organizacije od vodenja projektov, vključevanja mladih do povpraševanja in naročanja materialov in storitev, administrativnega vodenja dokumentacije, varovanja osebnih podatkov itd., ugotovili, da organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti ustreznemu vodenju in arhiviranju projektne dokumentacije skladno z določili v sporazumu, kar je na koncu povzročilo, ker npr. ni bilo popolnih originalnih podpisnih list prisotnosti, vračanje več deset tisoč evrov sredstev za že zaključene projekte. In to ne le pri eni sami organizaciji. In to je nekaj, česar si res nihče ne želi, tudi mi ne. Zato bomo krepitvi administrativnih kapacitet upravičencev v prihodnje posvečali na naših usposabljanjih za upravičence še dodatno pozornost. Že sedaj pa prošnja vsem upravičencem: preverite, uredite in ustrezno arhivirajte vsa potrebna originalna dokazila.

“Krepitvi administrativnih kapacitet upravičencev bomo v prihodnje posvečali na naših usposabljanjih za upravičence še dodatno pozornost. Že sedaj pa prošnja vsem upravičencem: preverite, uredite in ustrezno arhivirajte vsa potrebna originalna dokazila.“

Če se sedaj dotakneva še prihodnosti. Proračun Erasmus+ za obdobje 2028–2034 je bil sprejet v višini 40,8 milijarde evrov (v primerjavi s 26 milijardami v sedanjem obdobju). Evropski mladinski forum opozarja, da je ob upoštevanju inflacije in združitve z Evropsko solidarnostno enoto ta rast skoraj izničena. Kako vi ocenjujete dejanski vpliv tega proračuna na programe v Sloveniji?

Tu mi najprej dovolite, da vas dopolnim. Proračun za Erasmus+ obdobje 2028–2034 še ni bil sprejet. Tudi program kot takšen še ni sprejet. Do tja je še dolga in zahtevna pot.

Evropska komisija je v juliju objavila predlog nove uredbe za program Erasmus+ 2028–2034 ter s tem tudi predlog proračuna. A poudarjam, to je »le« predlog. Od objave dalje sedaj potekajo pogajanja za nov program, kjer se bo predlog uredbe še spreminjal. Tu imajo ključno vlogo države članice in Evropski parlament.

Hkrati, da bova res natančna, po preučitvi predloga in vseh preračunih Evropska komisija za obdobje 2028–2034 predlaga in načrtuje povečanje proračuna za program Erasmus+ za približno 30 % (in ne 50 %): s sedanjih približno 28 milijard evrov (kar je višina sredstev trenutnega programa 2021–2027) na približno 36 milijard evrov. Glede na navedene številke ter dejstvo, da v predlogu nove uredbe Evropska komisija predlaga tudi združitev trenutno samostojnega programa Evropska solidarnostna enota s proračunom 1 milijarde evrov v Erasmus+ program, lahko torej razumem izražene pomisleke Evropskega mladinskega foruma. Dejstvo je, da se delež proračuna Erasmus+ v »proračunu Evropske unije« s tem predlogom zmanjšuje s trenutnih 2,55 % na 2,06 % v obdobju 2028–2034. In kolikor bo sredstev, toliko bo priložnosti za mlade. V kolikor bi resnično želeli zasledovati ambicije Europe on the move, ki so jo države članice sprejele, v mreži Nacionalnih agencij ocenjujemo, da bi bilo potrebno bistveno povečanje razpoložljivih sredstev.

Trenutna ureditev Erasmus+ (2021–2027) zagotavlja 10,3 % sredstev posebej za t.i. poglavje mladine (Youth chapter), ki podpira organizacije za mlade, mladinske organizacije in neformalno izobraževanje. V novem obdobju posebno poglavje mladine v programu ni več predvideno. Kakšne posledice bi to imelo za slovenske organizacije v mladinskem sektorju, zlasti tiste, ki delajo z mladimi z manj priložnostmi?

Ponovno, to je »le« predlog Evopske komisije, kateremu sedaj sledijo pogajanja in usklajevanja. Optimistično lahko pričakujemo, da bodo države članice ter Evropski parlament ustrezno izrazile in zagovarjale večinsko mnenje mladih Evropejcev, ki kaže, da si kar v 93 % vprašanih v »Open public consultation« v času posvetovanja o prihodnjem programu želi tudi v prihodnje enako strukturo Erasmus+ programa kot je sedaj. Tudi vmesna evalvacija programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ne govori v prid predlogu Evropske komisije. Zato ne čudi, da se številni sprašujejo, zakaj in od kod takšen predlog uredbe.

Po meni znanih informacijah je trenutno stališče velike večine držav članic, tudi naše države, da je potrebno ohraniti samostojno poglavje za mladino in samostojno postavko za mladino, s tem pa tudi vse priložnosti in posebne pristope, vezane na krepitev in razvoj evropske mladinske politike in politike mladinskega dela. Samo poglavje mladine namreč omogoča sodelovanje v programu vsem mladim, ne glede na njihov “status” (dijaka, študenta, diplomanta itd.), in s tem omogoča pozitivne mednarodne izkušnje depriviligiranim skupinam mladih, med njimi npr. tudi tistim, ki so izpadli iz rednega izobraževanja, ki pogosto za to nimajo drugih priložnosti.

“Po meni znanih informacijah je trenutno stališče velike večine držav članic, tudi naše države, da je potrebno ohraniti samostojno poglavje za mladino in samostojno postavko za mladino, s tem pa tudi vse priložnosti in posebne pristope, vezane na krepitev in razvoj evropske mladinske politike in politike mladinskega dela.“

Tudi predstavniki Evropskega parlamenta v do sedaj izraženih pogledih na predlog uredbe za program Erasmus+ 2028–2034 poudarjajo, da je potrebno ohraniti strukturo programa, kot je, torej, ločena poglavja za izobraževanje in usposabljanje, mladino in šport, z ločenimi proračuni za ta poglavja. Kot sem dejal, pogajanja so se šele začela in nič ni še dorečeno. Zato, priznam, da me v kontekstu participacije mladih zelo veseli, da so mladi ravnokar na evropski mladinski konferenci na Danskem ravno prejšnji teden jasno podali stališče, kakšen prihodnji program Erasmus+ si želijo: takšen, ki vključuje samostojno področje mladine in samostojno proračunsko postavko v višini 15 % vseh sredstev. Vzpodbudno je, da se je skupnost praks mladinskega dela tako na evropski ravni, kot tudi v Sloveniji, začela organizirati in začenja z zagovorniškimi aktivnostmi do političnih odločevalcev – na lokalnih, nacionalnih in evropski ravni. Da se jim predstavi argumente in pove, kakšen program si mladi in mladinski sektor v Sloveniji želijo, ter se jih prepriča, da sprejmejo odločitev, da bomo dobili Erasmus+ program z ločenim poglavjem za mladino ter zagotovljenim minimalnim proračunom vsaj 15 %.

Kako ocenjujete odločitev Evropske komisije, da Evropsko solidarnostno enoto vključi v Erasmus+ kot del skupnega okvira?

Ta odločitev se mi zdi izredno slaba. In žal, nobena razlaga do sedaj, zakaj je to potrebno, (me) še ni prepričala. Trdno verjamem, da za kohezivno družbo še kako potrebujemo solidarnost. In Evropska solidarnostna enota je pokazala in dokazala, da lahko močno krepi vrednoto solidarnosti med mladimi in širše. Zato osebno verjamem, da če kdaj, ravno sedaj potrebujemo samostojno Evropsko solidarnostno enoto, z okrepljenim proračunom. A žal (ali pa na srečo nekaterih), ne odločam jaz.

Obstaja bojazen, da bi se s tem oslabil poseben fokus na prostovoljstvo, solidarnost in skupnostno delo. Kako boste v Sloveniji zagotavljali, da bodo ti elementi ohranjeni in financirani?

Trenutni predlog novega programa Erasmus+ za obdobje 2028–2034 predvideva vključitev projektov prostovoljstva in preoblikovanih solidarnostnih projektov (skupaj s projekti aktivnosti udejstvovanja mladih) v Ključni ukrep 1 v programu Erasmus+. Je pa, kot sem že omenil, veliko odvisno od pogajanj in tu, verjetno, lahko tudi prijavitelji in upravičenci naredijo svoje s tem, da odločevalcem jasno izrazijo svoje mnenje in svoja stališča.

Erasmus+ bo v novem obdobju močneje usmerjen v razvoj kompetenc za trg dela, kar nekateri vidijo kot oddaljevanje od ciljev aktivnega državljanstva, vključevanja in vseživljenjskega učenja. Kako vi vidite to spremembo?

Drži, da je v predlogu za nov Erasmus+ program Evropska komisija dala velik poudarek na krepitev spretnosti (skills) na eni strani, še posebej v navezavi na formalno izobraževanje. Se pa mogoče spregleda, da je na drugi strani predlog programa namenjen krepitvi evropskih vrednot s poudarkom na participaciji mladih, njihovem aktivnem evropskem državljanstvu. Seveda pa, nekaj so črke na papirju, potem pa je potrebno to prenesti v prakso. A tu smo lahko zmerno optimistični, saj je področje mladine v EU programih vedno bilo izredno močno na teh temah in lahko upam, da bo temu tako tudi v prihodnje. Bomo poskrbeli, da bo.

Odprava ločene strukture KA1 (mobilnost), KA2 (sodelovanje) in KA3 (razvoj politik in participacija mladih) lahko prinese manj jasnosti za prijavitelje. Kako boste pri nas zagotavljali preglednost in dostopnost, zlasti za manjše organizacije? KA3 je bil ključni vir financiranja za participacijo mladih. Kako bo ta vrzel zapolnjena?

To ne bo držalo. Ključni ukrep 3 v trenutnem programu namreč ni več ključni vir financiranja za participacijo mladih. Projekti participacije, kot jih imenujemo, so sestavni del Ključnega ukrepa 1. Tako ostaja tudi v predlogu komisije za nov Erasmus+ program. Predlagana sprememba strukture Ključnih ukrepov ohranja Ključni ukrep 1 kot je, dodaja mu aktivnosti iz trenutno ločenega programa Evropska solidarnostna enota, se pravi projekte prostovoljstva in delno solidarnostne projekte, kot sem omenil zgoraj. Predlog novega programa ohranja tudi Ključni ukrep 2 z akcijo t.i. strateškimi partnerstvi, ki naj bi bila nekoliko spremenjena, in v Ključni ukrep 2 dodaja celoten Ključni ukrep 3. Sprememba strukture ključnih ukrepov kot takšne za prijavitelje in upravičence dejansko, po nam do sedaj znanih informacijah, ne bi smela imeti bistvenega vpliva. Je pa za zelo jasen odgovor na to vprašanje kljub vsemu še nekoliko prekmalu, saj, kot ponavljam, je to »le predlog« Evropske komisije, ki bo, verjamem, še spremenjen.

“Sprememba strukture ključnih ukrepov kot takšne za prijavitelje in upravičence dejansko, po nam do sedaj znanih informacijah, ne bi smela imeti bistvenega vpliva.“

Novi program sicer navaja inkluzijo kot prioritetno področje, vendar brez posebnih mehanizmov ali namenskih sredstev. Kako bo Slovenija zagotovila, da mladi z manj priložnostmi dejansko pridejo do Erasmus+ priložnosti?

Predlog uredbe programa močno, še veliko bolj kot trenutna programa, poudarja vključevanje kot prioriteto. Mogoče je za ta zaključek brez dorečenih posebnih mehanizmov in namenskih sredstev še prekmalu. Vse to se namreč določa kasneje, po sprejemu uredbe, v t. i. Implementacijskih dokumentih za program, kot je npr. Vodnik po programu. Po izmenjavi informacij do sedaj lahko verjamem, da bomo v prihodnjem programu ohranjali vse mehanizme za vključevanje, kot jih poznamo do sedaj, verjetno pa šli še korak dlje. Za to si bomo vsekakor prizadevali.

Kaj bi želeli sporočiti mladim, mladinskim organizacijam in lokalnim skupnostim ob začetku novega obdobja Erasmus+ – katere priložnosti naj zgrabijo in na kaj naj bodo pozorni?

Najprej to, da sta pred nami še dve polni leti trenutnih dveh programov in da moramo skupaj, tako kot smo do sedaj, narediti vse, da priložnosti in sredstva, ki so na voljo, najbolje uporabimo za krepitev kompetenc mladih, naših skupnih vrednot ter mladinskega dela. Nadalje vabim vse upravičence, da okrepimo komuniciranje učinkov, ki jih s programoma Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota dosegamo. To lahko naredite s predstavitvijo vašim lokalnim odločevalcem, evropskim poslancem, ministrom… Razširimo skupaj glas o programih in učinkih, ker nam bo tako lažje zagovarjati obstoj in povečanje sredstev za prihodnji program.