V prvem septembrskem intervjuju na portalu mlad.si smo se pogovarjali s Petrom Andolškom, dijakom Gimnazije Bežigrad, ki je osvojil prvo mesto na mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike, ki je letos potekala na Poljskem, in s tem pridobil naziv najboljši mladi astronom na svetu.

Čestitamo ti za izjemen dosežek na mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike! Ali nam lahko poveš, kje se je začelo tvoje zanimanje za astronomijo?

Zanimanje za astronomijo se je seveda začelo že zgodaj, bi rekel da že kar v otroštvu, ko sem bil prvič fasciniran nad raznimi astronomskimi dejstvi. Kasneje sem se proti koncu osnovne šole tudi prvič udeležil tekmovanja iz astronomije v organizaciji Društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA), zaradi česar sem se moral prvič naučiti računske aspekte astronomije, kar me je tudi takoj prevzelo. Posledice tega navdušenja pa so se seveda odražale tudi na tej olimpijadi.

Osvojiti prvo mesto na tako prestižnem tekmovanju je izjemen dosežek, pretekli dve leti pa si prejel tudi zlato medaljo, ki jo dobi 8% najboljših tekmovalcev. Ali lahko opišeš čustva, ki si jih občutili, ko si ugotovili, da si si zagotovili prvo mesto, so občutki drugačni, kot ob prvi zmagi? Kaj ta dosežek pomeni zate osebno?

Občutki so bili letos vsekakor neopisljivi, saj si nisem mislil, da je možno doseči takšen vrhunski rezultat. Mislil sem si namreč, da mi je absolutno prvo mesto popolnoma nedosegljivo, saj sem se za astronomijo zanimal res samo zaradi lastnega navdušenja in rad odkrival nove veje astrofizike, nikakor pa ne predvsem zaradi olimpijade same. Moram pa reči, da se še živo spomnim občutka ob prejeti zlati medalji iz 1. letnika, saj se do tedaj na olimpijado sploh še ni uvrstil noben iz tega letnika, meni je pa uspelo celo dobiti zlato medaljo. Ker sem na olimpijadi takrat sodeloval prvič, tudi nisem imel nikakršnih pričakovanj in predhodnih občutkov, ravno zato pa sem bil nad rezultatom močno presunjen.

Sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih pogosto zahteva temeljite priprave in predanost. Nam lahko poveš, kako si se pripravljal na olimpijado in kateri so bili najtežji vidiki tvojih priprav?

Mnogi se pripravljajo na olimpijado tako, da rešujejo mnogo nalog in se tako popolnoma privadijo na princip olimpijade. Za razliko od njih pa se jaz v resnici nikakor nisem mogel pripraviti do tega, da bi reševal samo naloge. Od vsega me namreč najbolj pritegne teorija in navdušenje ob spoznavanju novih stvari. Astronomija in fizika sta namreč vedi, ki nam razlagata, kako svet deluje, kar me popolnoma fascinira. Iz tega razloga sem se dostikrat zalotil pri študiranju zelo napredne snovi, za katero sem vedel, da se gotovo ne bo pojavila na olimpijadi, kljub temu pa sem v tem dosti bolj užival. Morda mi je ravno to napredno in široko poznavanje astronomije ter fizike omogočilo, da sem se znal prilagoditi na razne tipe nalog na olimpijadi. Ker sem študiral le stvari, ki so me trenutno zanimale, v resnici ni bilo nobenih težjih vidikov, saj sem dosti »skakal« med področji.

Sicer pa sem vseeno, sploh v 1. letniku, moral rešiti kar nekaj nalog, ker se je kljub temu potrebno (vsaj na začetku) privaditi na olimpijadni tip nalog. Tedaj mi je dosti pomagal šolski astronomski tabor, kjer smo delali dosti teorije, kasneje pa tudi priprave v kraški vasici Avber, kjer so nas mentorji iz DMFA pripravljali na dejansko olimpijado. Med njimi lahko častno omembo dobijo prav idejni vodja astronomskih tekmovanj v Sloveniji Andrej Guštin, profesorica s FMF Dunja Fabjan in lanski sotekmovalec Vid Kavčič.

Če pogledamo v prihodnost, kakšni so tvoji prihodnji načrti glede izobraževanja in kariere? Ali si predstavljaš poklicno pot na področju astronomije ali astrofizike, in če je tako, katera posebna področja na tem področju te najbolj navdušujejo?

Sicer sem bil letos še posebej uspešen na astronomski olimpijadi, toda predvsem me navdušuje fizika kot celota, še posebej pa kakšni njeni matematični aspekti. Iz tega razloga nameravam študirati fiziko, najverjetneje na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani (FMF), seveda pa ne izključujem možnosti študija v kakšni drugi evropski državi. Definitivno si torej želim početi nekaj fizikalnega, ne vem pa še na kakšnem področju, saj moram med študijem še spoznati katero področje me dejansko najbolj zanima. Trenutno pa me najbolj navdušuje splošna relativnost, kar je v resnici skupaj z diferencialno geometrijo ena izmed takšnih naprednejših stvari, ki jih trenutno rad počnem v prostem času.

Kaj bi svetovali srednješolcem, ki si želijo izstopati na področju astronomije ali na katerem koli drugem znanstvenem področju? Ali obstajajo kakšne strategije ali viri, ki so ti na tvoji poti še posebej pomagali?

Kakor moji uspehi temeljijo na navdušenju nad astronomijo, bi jim svetoval, da se je potrebno le popolnoma zanimati za neko stvar. Tako učenje ni več učenje, ampak zabava in užitek pri odkrivanju zakonitosti sveta.

Astronomija in astrofizika sta nenehno razvijajoči se področji z vznemirljivimi odkritji. Ali obstajajo nedavni dogodki ali raziskovalna področja v astronomiji, ki te še posebej zanimajo ali jih želiš v prihodnosti še naprej raziskovati?

S tem se pa zelo strinjam; astronomija se v zadnjih letih res izredno razvija. Konkretni dogodki se mi v resnici niso preveč vtisnili v spomin, lahko pa izpostavim pereča vprašanja iz kozmologije, kot so recimo sestava temne snovi in pomen temne energije, razumevanje razvoja vesolja, galaksij in zvezd, ter nenazadnje sestava in dinamika zlitij raznih eksotičnih objektov, kot so črne luknje. Odgovori na ta vprašanja bi močno pripomogli k razumevanju narave, prav zato pa si tudi jaz želim v prihodnosti sodelovati pri tem.