V uredništvu mlad.si smo se tokrat pogovarjali z mlado pisateljico Selmo Skenderović, študentko slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z nami je delila svojo pot do izdaje prvenca Zakaj molčiš, Hava?.

V letu 2020 ste pri devetnajstih letih kot zmagovalka Festivala mlade literature Urška dobili priložnost, da izdate svoj prvenec Zakaj molčiš, Hava?. Kaj vam kot tako mladi pisateljici pomenita naziv zmagovalke in izdaja prvenca?

Naziv zmagovalke mi je pred dvema letoma pomenil predvsem možnost izdaje prvenca in s tem vstop na literarno sceno. Izdaja prvenca pa mi je omogočila, da s svojim pisanjem nagovorim tako mlajše kot starejše bralce in jih povabim k večji strpnosti do tujcev, v strpno sobivanje. Po tem, ko me je Javna agencija Republike Slovenije za knjigo kot mlado pisateljico izbrala za projekt Readers of Europe 2022  tudi priložnost, da svojo knjigo predstavim širšemu bralstvu (predvsem tistim izven Slovenije). Za to bodo dodatno poskrbeli prevodi v angleščino, črnogorščino in bosanščino, ki se že odvijajo. Tudi revijalnih objav sem imela več po izdaji prvenca kot pred tem, na primer v Kraljih ulice, v literarni prilogi Latice, ki jo izdaja Bošnjački kulturni savez Slovenije, na portalu Vrabec anarhist …

Kdaj se je začela vaša pisateljska pot in kako je potekala do izdaje prvenca?

 Pisati sem začela pri devetih letih, ko sem se z družino priselila v Slovenijo. Resneje sem se s pisanjem začela ukvarjati v srednji šoli, ko sem na Gimnaziji Koper obiskovala literarni krožek pod mentorstvom pesnice Ines Cergol. Svoja dela sem objavljala v šolskem glasilu Maestral. Istočasno sem za spletno revijo CMK magazin, v sodelovanju s koprskim gledališčem, pisala komentarje gledaliških predstav in nastopala na literarnih večerih Obalne rime (Center mladih Koper). Za izbor med pet finalistov in za zmago sem s svojima kratkima zgodbama Brezimni obraz in Plitvine prepričala državno selektorico Festivala mlade literature Urška Suzano Tratnik, ki je postala moja mentorica in urednica pri zbirki kratkih zgodb z naslovom Zakaj molčiš, Hava?. Moja knjižna prvenka je nato izšla oktobra 2021 v zbirki Prvenke, v založništvu JSKD.

Ste se kot mlada pisateljica na poti do izdaje prvenca srečevali s posebnimi ovirami?

Ne, nisem se srečevala s posebnimi ovirami, ker je pravzaprav nagrada na Urški izdaja prvenca. Torej vse, kar sodi v to – lektura, grafično oblikovanje, prelom, tisk … Moja naloga je bilo pisanje. Že med pisanjem sem se zavedala, da bo založba poskrbela za izid knjige, nisem razmišljala o tem, kateri založbi bom poslala svoj rokopis, nisem čakala na odobritev …

Od kod črpate navdih za vaše zgodbe in kako poteka vaš ustvarjalni proces?

Največkrat iz vsakdanjega življenja. Veliko drobnih, na prvi pogled celo nepomembnih dogodkov, je možno povezati v dobro zgodbo. Kot pisateljica sem predvsem opazovalka. Moj ustvarjalni proces se začne z opazovanjem, se pravi veliko prej preden se usedem in začnem s pisanjem. Velikokrat imam začetek in konec zgodbe že v mislih, potem moram sestaviti še sredino. Seveda ne do pike natančno, gre za osnovno zamisel, ki jo potem dodelam med pisanjem. Poleg vsebine mi je pomembna tudi forma, obvezno vsak odstavek sami sebi preberem večkrat in na glas, da dobim občutek, kako zveni.

Kaj bi svetovali mladi osebi, ki si želi izdati prvenec?

Naj bo vztrajna. Svoja dela naj poskuša najprej objaviti na različnih literarnih platformah in v zbornikih. Udeležuje naj se literarnih dogodkov, naj nastopa na literarnih večerih. Naj svoje rokopise pošlje na kakšen natečaj, različnim založbam, jih da prebrati komu, ki je sposoben podati objektiven komentar.

September je Nacionalni mesec skupnega branja – kateri so vaši najljubši avtorji in katere knjige bi v branje priporočili mladim?

          Zadnje čase prebiram veliko slovaške in češke literature. Mogoče nekaj predlogov.

•             Dušan Mitana: Pasji dnevi (kratke zgodbe)
•             Ján Johanides: Intima (kratka proza)
•             Pavol Rankov: Matere (roman)
•             Dominik Tatarka: Pleteni naslonjači (roman)
•             Mila Haugová: Dama in samorog (poezija)
•             Jan Balabán: Vprašaj očeta (roman)
•             Ladislav Fuks: Sežigalec trupel (roman)
•             Jakuba Katalpa: Nemci: geografija izgube (roman)
•             Radka Denemarková: Denar od Hitlerja (roman)
•             Milan Kundera: Šala (roman)

            Poleg tega pa tudi:

•             Hans Fallada: Vsakdo umre sam
•             Aristotel: Nikomahova etika
•             Émile Zola: Beznica
•             Charles Bukowski: Špeh na kruhu
•             Ivo Andrić: Most na Drini
•             Draško Sikimić: Smotuljci

Kaj je vaše sporočilo mladim ob evropskem letu mladih?

Mladi, še naprej se izobražujte in osredotočajte na študij ter poiščite priložnosti za učenje, ne sledite prepričanjem ljudi in družbe, raje navdihujte druge, bodite vzor svoji družbi, svojim vrstnikom, sošolcem in kolegom. Izobrazba pa naj ne bo ovira, da stvari naredite po svoje.

Foto: Matej Maček