Ob prihajajoči 25. obletnici MOVIT, Nacionalne agencije programov EU Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota, smo se pogovarjali z njenim direktorjem Urošem Skrinarjem. Spregovorili smo o delovanju in dosežkih Movita v zadnjih letih ter o novih programih Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota – njihovih spremembah in vsebinskih poudarkih.

Vabljeni k branju!

Najprej, hvala, da ste si vzeli čas za intervju. Kar eno leto smo se namreč dogovarjali in vedno ste rekli, da se vam ne zdi primeren čas. Kako to?

Drži. Zato, najprej hvala za potrpežljivost in pa tudi vztrajnost. Res sem ocenil, da ni bil primeren čas. Saj veste, včasih je bolje manj govoriti in več delati. In potem meseci (z)bežijo … Kakorkoli, bova sedaj nadoknadila in povedala marsikaj za nazaj, za sedaj in predvsem, kaj nas čaka v prihodnje, pa bo.

Prav. Začniva naprej čisto na začetku. Letošnje leto MOVIT praznuje 25 let. Kaj bi najbolj izpostavili iz tega obdobja, morda kakšne pomembne zaključke, številke, vsebinske poudarke?

Joj, če začnem s številkami, ki jih sicer res redno spremljam(o), bom vas in vaše bralce popolnoma zdolgočasil. Ker je teh številk enostavno preveč. Smo pa na njih lahko ponosni. Vsi! Pa ne zaradi številk samih, pač pa zato, ker se za vsakim eurom, ki smo jih v preteklosti odobrili za sprejete projekte, za številnimi projekti in ogromnim številom udeležencev in organizacij v teh projektih, ki sodelujejo v programih Evropske unije na področju mladine, skriva bistvo našega dela. Mladi.

Tisto, kar vsekakor dokazano drži in kar vedno poudarjam je, da s podpiranjem sodelovanja organizacij in mladih v projektih, sprejetih v trenutna programa Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota, dosegamo tiste ključne učinke – na mlade, ki (so)delujejo v projektih, organizacije, ki izvajajo te projekte ter preko teh projektov na skupnosti in družbo na splošno. Da to podprem z nekaj dejstvi. Naš interni večstopenjski sistem evalvacij in spremljanja programov, ki ga izvajamo periodično sedaj že 9. leto, namreč jasno kaže, da sodelovanje v projektih spodbuja osebnostni razvoj udeležencev, saj se kar 4 od 5 udeležencev projektov boljše sooča z novimi situacijami, se lažje povezuje z drugačnimi od sebe ter lažje izraža misli in občutja. (So)delovanje v projektih pozitivno vpliva tudi na vrednote, saj so na primer zaradi sodelovanja v projektih za udeležence, vrednote kot so strpnost bolj pomembne za 60%, samo izpolnitev za 57%, osebna svoboda bolj pomembna za 55%, enakost za 55%. Hkrati projekti o državljanstvu in participaciji pomembno krepijo kompetence za družbeno in politično participacijo, saj se udeleženci bolj zanimajo za družbena in okoljska vprašanja ter večajo znanje in razvoj veščin za participacijo. Seveda ne morem mimo tega, da pa ima sodelovanje v projektih najmočnejši učinek na udeležence z manj priložnostmi. Resnično sem ponosen na odlično delo ekipe in vseh upravičencev, saj je preko 35 % udeležencev v projektih mladih z manj priložnostmi.

Programa dosegata tudi pomemben učinke na organizacije, ki izvajajo projekte. Mednarodna usposabljanja pri mladinskih delavkah in delavcih večajo njihove kompetence za mednarodno mladinsko delo. Vidne so spremembe v smeri večje profesionalizacije organizacije, povečanje finančnih virov za dostop in motiviranje ciljnih skupin za sodelujoče organizacije, večanje prepoznavnosti in še in še lahko naštevam … In popolnoma zdolgočasim vaše bralce, zato raje narediva piko. Kogar pa zanima o učinkih še kaj več, pa vabljen, da si prebere Publikacija Beležimo učinke – ključni izsledki raziskav učinkov programa Erasmus+: Mladi v akciji (2020).

No, pa vseeno, zaupajte nam tudi še nekaj številk.

Z veseljem, jih obožujem, saj povedo veliko. A kljub temu, ne vsega. Zato, naj prvo kljub temu poudarim, da na Movitu nismo in ne bomo obsedeni le z indikatorji, preštevanjem in odštevanjem, četudi nas marsikdo že kar kar malo sili v to. Še vedno bomo trmasto vztrajali, dokler bomo le lahko, da je in mora biti, za temi številkami kvalitetna vsebina. Vem, da me predvsem mladinske delavke in delavci zelo razumejo, kaj govorim. No, sedaj pa k številkam. Od 1999 do vključno letošnjega leta smo podprli preko 3180 projektov. V njih je bilo vključenih blizu 80.000 mladih in mladinskih delavcev. In verjeli ali ne, razdelili smo preko 52 milijonov EUR sredstev. Mogoče pa ob tem še ena zanimivost. Ko se igram s temi številkami, jih preračunavam, gledam trende, je zelo jasna neenakomerna rast. Če sem prej rekel, da smo v zadnjih 25 letih razdelili preko 52 milijonov sredstev, številke kažejo, da smo od tega le v zadnjih dveh letih, torej v 2021 in 2022 razdelili (no, bomo) preko 11,3 milijona EUR. Torej več kot eno petino v zadnjih dveh letih. Pa se načrtovano veliko povečanje sredstev za to obdobje še niti ni začelo. A kaj več o temu lahko kasneje, pod plani za 2023, ker vem, da ste omenili, da vas bo tudi to zanimalo. Tja verjetno še prideva, kajne?

Da. Prvo še enkrat skočiva nazaj na Movit. V enem stavku in vemo, da je težko opisati, kaj je MOVIT in kaj programa Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota?

Z enim stavkom pa tole res ne bo šlo. Ampak, prav, lahko pa tokrat povem drugače, predvsem kako osebno dojemam oba programa EU, saj si lahko vsak, kdor želi, podrobno prebere več na naši, baje zelo polni spletni strani.

Program Erasmus+: Mladina in program Evropska solidarnostna enota sta zame še vedno in upam, da še zelo dolgo, predvsem priložnost. Za mlade, za organizacije, za skupnost(i). Sta tudi še vedno (in čedalje močnejša) instrumenta evropske mladinske politike za podporo in razvoj mladinskega dela. Seveda, ob predpostavki, da vemo, kaj bi sploh radi.

Da ne bo pomote. Seveda se je v teh 25 letih marsikaj spremenilo tudi v programu, sedaj dveh programih. Zadnjič sem ravno bral en članek, ki mi še vedno odzvanja … da ni ključna vrlina prožnost, v smislu, da si odporen na vse spremembe, ki se dogajajo sedaj bistveno hitreje, kot so se kadarkoli prej, pač pa da je ključna sposobnost prilagodljivost. Da ne bom narobe razumljen. To sploh ne pomeni, da sprejmeš vse, kar je, vendar, da se skladno s svojimi vrednotami, poslanstvom in vizijo prilagodiš na nove realnosti. In seveda, ker aktivno evropsko državljanstvo imamo pa le radi, kajne, 😊, vplivaš in spreminjaš to/te realnosti, če ne gredo v “pravo smer”. Ni vedno lahko, a se da. Kolegi iz tujine mi pravijo – Slovenija je v zadnjem letu jasen dokaz aktivnega evropskega državljanstva.

Kaj pa Movit?

Movit je. Že 25 let Movit je in lahko le upamo, da bo še dolgo. Drznem si namreč reči, da je Movit tista pomembna stalnica slovenskega (verjeli ali ne tudi evropskega) mladinskega dela. Bom po letu 2014, odkar sem prišel na Movit, prvič izrekel, v nasprotju z mojo usmeritvijo samoomejevanja Movita v zadnjih letih, da si mladinskega sektorja brez Movita pač ne znam predstavljati. In vem, da v tem razmišljanju nisem sam.

Številnim posameznikom in organizacijam, ki smo zrasli in se razvijali, številni se še vedno, zaradi in z Movitom, je ta razvijalec in branik (mednarodnega) mladinskega dela in učnih mobilnosti mladih. Po mojem trdnem prepričanju mladinski sektor v Sloveniji potrebuje močno nacionalno agencijo EU programov, ki nikoli ni in zaenkrat tudi ne namerava biti le razdeljevalec EU sredstev, pač pa tudi v prihodnje, podpornik in so kreator kakovostnega (mednarodnega) mladinskega dela in mogoče nekoč celo jasne mladinske politike v Sloveniji. In če sem prej omenjal spremembe, se v zadnjih letih strateško spreminja tudi Movit. V trdno institucijo, z jasno opredeljenimi strategijami ter prenovljeno, mlado, a nadvse motivirano ekipo. In težko me bo kdorkoli prepričal, da na koncu, ekipa ni vse.

Omenjate spreminjanje Movita. Spominjamo se, da ste se v marcu 2021 obrnili na prijavitelje in upravičence v EU programih z daljšim zapisom na Movitovi spletni strani kjer ste govorili o prehodnem/tranzicijskem letu ter tudi o spreminjanju vašega organiziranja. Kaj je sedaj drugače?

Kot sem takrat zapisal, je bilo leto 2021 v številnih pogledih t.i. prehodno/tranzicijsko leto iz starih programov EU v nove programe EU Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota za obdobje 2021–2027. Zaradi poznega sprejema uredb je prihajalo do številnih zamud pri pripravi in izvajanju programov. Prevelikih zamud, a žal, na to kot Nacionalna agencija nimamo nikakršnega vpliva. Žal je to povzročilo t.i. domino efekt, če se smem tako izraziti. Prehodno leto se je, o, verjemite, tudi na našo veliko žalost in na trenutke razočaranje ter jezo, raztegnilo še v leto 2022. In žal, še vedno nismo izven vseh problemov. Lahko naštevam zamude pri prijavnih obrazcih, številne težave z IT orodji, prepozno posredovanje sporazumov za odobrene projekte in zopet in spet ter še kar težave z IT orodji … Vse je res. Vse nacionalne agencije na to opozarjamo Evropsko komisijo, Evropski parlament ter ministrstva že od začetka. Za zamude in vse probleme pa pač nismo krivi mi in prav je, da to enkrat na glas tudi povem. Smo pa prav mi tisti, ki se skupaj s prijavitelji in upravičenci dnevno ukvarjamo s temi težavami in rešujemo ali vsaj skušamo reševati številne probleme. Vsekakor, kot sem že takrat dejal in lahko ponovim tudi danes je to, da smo in bomo kot Nacionalna agencija naredili vse, kar je v naši moči, da podpremo prijavitelje in upravičence pri izvajanju njihovih projektov. A hkrati lahko le upamo na razumevanje tudi na strani prijaviteljev in upravičencev, da več, kot delamo, enostavno mi ne moremo.

Kljub temu verjamem, da se bodo v letu 2023 tudi IT orodja za upravljanje programov končno uredila in bomo vsi skupaj lahko naš čas posvetili kakovostnemu vsebinskemu izvajanju projektov ter doseganju želenih učinkov, skladno z zastavljenimi prioritetami programov.

Je pa prav, da omenim, da poleg prej naštetih izzivov uvajanja novih programov, tudi nam epidemija ni prizanašala in izvajati programa mobilnosti v tem času še zdaleč ni bilo lahko. A kljub temu smo jih. Menim, da uspešno, a to bo pokazal čas.

In res je. Kot ste omenili. Z novim obdobjem programov smo pristopili tudi k drugačnemu načinu notranjega organiziranja, hkrati se je ekipi Movita načrtovano pridružilo kar nekaj nekaj novih sodelavk in sodelavec. Spremembe pa zahtevajo svoj čas in energijo. Obdobje od oktobra 2021 do aprila 2022 je bilo zato za celotno ekipo izredno težko in naporno. Vem in se zavedam, kaj smo skupaj uspeli narediti in verjamem, da smo dobro pripravljeni na nove izzive. Vem, da se tega zavedajo tudi sodelavci. In iskreno, na to sem sedaj, ko smo se celo hitreje, kot sem menil, da se bomo reorganizirali, izredno ponosen in verjamem, da smo se dobro pripravili na nadaljevanje uspešnega izvajanja programov v naslednjih letih, ko lahko pričakujemo bistveno povečanje razpoložljivih sredstev.

Kaj nam torej prinašata Evropska programa Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota v obdobju 2021–2027? Se v čem razlikuje od prejšnjih programov?

No, menim, da sta programa sedaj mnogim že dobro poznana, saj gremo pospešeno v njuno tretje leto izvajanja. Na eni strani zasledujeta kontinuiteto preteklega programskega obdobja, seveda pa, brez novosti ne gre. In te so kar stalnica v zadnjih letih, četudi si vsi, tudi mi na nacionalnih agencijah, želimo stabilnosti.

Vsekakor z eno besedo prinašata priložnosti. Ogromno priložnostni in možnosti, podprtih z velikim povečanjem sredstev vse tja do leta 2027. Na drugi strani zasledujeta izredno jasne prednostne naloge, s čimer odgovarjata na izražene potrebe v družbi.

Dajva takole reči. Vabljeni vsi bralci, da gredo na našo spletno stran, si preberejo o programih, pripravijo vprašanja in se v čim večjem številu udeležijo naših informativnih dni v januarju 2023. Vabili bosta kmalu objavljeni, datuma pa sta že znana in sicer 25. januarja 2023 bo informativni dan za program Erasmus+: Mladina ter 26. januarja 2023 za Evropsko solidarnostno enoto. In sicer v živo, če nas le kaj ne preseneti.

Katere teme najbolj izstopajo v trenutnem programskem obdobju oziroma čemu dajete vi največ poudarka?

Prednostne naloge in cilj programov Erasmus+ in ESE za novo programsko obdobje, ki jim sledimo v naših internih tematskih strategijah za obdobje 2021 – 2027, so socialno vključevanje in raznolikost, digitalna preobrazba, udeležba v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje ter okolje in boj proti podnebnim spremembam oziroma varstvo okolja, trajnostni razvoj in podnebni ukrepi.

Nacionalna agencija pa je v sodelovanju z Uradom RS za mladino za obdobje 2021–2027 opredelila še naslednja prednostna področja razvoja mladinskega dela v Sloveniji skozi programa Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota, ki se nanašajo na spodbujanje kakovostnega mladinskega dela, promocijo in dvigovanje prepoznavanja mladinskega dela ter umeščanje programa v širši kontekst oziroma uresničevanje Strategije EU za mlade 2019–2027 ter Evropske agende mladinskega dela preko obeh programov.

Mladinski sektor črpa sredstva iz programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota. Se vam zdi, da dovolj ali bi se lahko še več organizacij s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju zavedalo pomena programov in izkoristilo sredstva?

To je eno izmed že kar ponavljajočih se vprašanj. Iskreno, s tem sem se nehal ukvarjati.

Zaenkrat smo in nameravamo tudi v prihodnje (na to se intenzivno pripravljamo) razdeliti vsa razpoložljiva sredstva. Kdor želi, lahko prijavi. Z dobrim projektom bo uspešen. Če ni uspešen, lahko nadgradi svoja znanja in poskuša ponovno. Podpornih aktivnosti za vse organizacije, še posebej pa za organizacije s statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju smo v preteklosti, kot tudi v letošnjem letu, izvedli veliko, saj si želimo, da bi bili uspešni prijavitelji v programa. Ali so in bodo pa je na koncu odvisno od njih.

Ali bi še kaj izpostavili glede zadnjih dveh let, preden se osredotočiva na naslednje leto in prihodnost?

Menim, da sva veliko že povedala. Kot rečeno, veliko se je dogajalo in zgodilo v zadnjih dveh letih od pandemije do prehoda v nova programa, še vedno trajajoči izzivi z IT orodji in še bi lahko našteval … Vendar, kljub vsem tem izzivom ter problemom lahko zaključim, da smo uspešno upravljali oba programa. In zasluga gre poleg upravičencem vsekakor tudi odlični ekipi Movita!

No, potem vas želimo vprašati še mi nekaj, kar je številne prijavitelje in še posebej upravičence v letošnjem letu kar malo presenetilo. Ob objavi rezultatov prvega prijavnega roka v letu 2022 ste zadržali sprejem sklepov zaradi dodatnih preverjanj sumov nepravilnosti in goljufij. Zakaj?

Da, zavedam se, da je dopis takrat sprožil številna vprašanja in ugibanja ter razprave. Zelo redko se odločimo za takšen pristop, ki pa je vedno dobro premišljen in predvsem zastavljen dolgoročno. Menim, da smo bili v dopisu jasni, zakaj je do tega prišlo in dali jasno sporočilo. Hkrati pa se nam je potrdilo, da smo ravnali pravilno. Izvemo veliko več, kot si kdo misli. In da, drži tudi, kot slišim, da se v sektorju že govori, da proti določenim organizacijam že peljemo ustrezne ukrepe, določene pa so še pod budnim očesom in spremenjeni pristopi nadzornih obiskov ter celo odpiranja že zaprtih projektov. A naj poudarim, takšnih organizacij, ki dejansko uničujejo naša, vaša programa je malo. In njih bomo ustavili. 

Predno zaključiva prvi del intervjuja, še vprašanje, ki marsikoga zanima. Kdaj bodo znani rezultati drugega prijavnega roka v 2022?

Zaenkrat zadeve potekajo skladno z internim delovodnikom, tako da bodo sklepi predvidoma objavljeni še pred zaključnim srečanjem, ki ga imamo ta petek.

Drugi del intervjuja bomo objavili v januarju 2023, zato še naprej spremljajte mlad.si.