Intervju z mag. Tino Kosi: “Mladim in vsem, ki delajo v mladinskem sektorju, sem zavezana z vsem srcem”
Izteka se prvega pol leta, odkar ste prevzeli vodenje Urada za mladino. Kako gledate na to obdobje in kakšne so vaše pretekle izkušnje?
Obdobje, ki je za menoj, je bilo zelo pestro, spoznavala sem se z novim področjem, novimi sodelavci, ljudmi na terenu. Pri uvajanju na novo delovno mesto so mi pomagali novi sodelavci, predvsem Andraž Zgonc ter Uroš Skrinar, direktor Movita. Pomagale pa so mi tudi bogate izkušnje iz vodenja večjega javnega zavoda s področja kulture, saj sem bila dvajset let umetniški vodja, od tega tudi petnajst let upravnica Slovenskega ljudskega gledališča Celje, ki je imelo sedeminšestdeset zaposlenih in okoli sto zunanjih sodelavcev na letni ravni. Pomagale so mi tudi številne izkušnje z delom z otroki in mladostnikih na različnih področjih. Že kot srednješolska sem delala kot prostovoljka z vrtčevskimi otroci s cerebralno paralizo. Za srednješolce sem dvanajst let vodila gledališko šolo v SLG Celje. Rezultat prve gledališke delavnice s srednješolci je bila drama na temo življenja mladostnikov To ti je lajf, ki je doživela premiero v SLG Celje maja 2006, po njej smo posneli tudi celovečerni film, ki je na festivalu slovenskega filma v Portorožu dobil nagrado žirije kritikov za najboljši film. V komentorstvu s Kristianom Koželjem sva z mladimi ob pouku prakse in teorije gledališča uprizorila tudi dve predstavi, ki smo ju igrali na Malem odru SLG Celje, na gostovanjih po Sloveniji in na mednarodnih festivalih za mladino v Srbiji in Belgiji. Eden od najinih učencev trenutno študira dramsko igro v Veliki Britaniji. Ob tem sem kot učitelja prostovoljka v času dopusta učila mladostnike iz begunskih taborišč iz Myanmara na tajsko-myanmarski meji ter otroke na afriškem podeželju v Tanzaniji.
Mladim in vsem, ki delajo v mladinskem sektorju, sem zavezana z vsem srcem, zato srčno rada delam na Uradu za mladino.
Kakšna je vizija Urada za mladino in kakšne so oz. bodo vaše prioritete dela?
Vizija urada je povezana s položajem urada kot organa v sestavi ministrstva, pristojnega za izobraževanje. S tako umestitvijo se bodo zagotovo lahko dosegli največji sinergični učinki mladinskega dela in formalnega izobraževanja, zato me veseli, da smo ostali v sedanjih okvirjih. Neformalno izobraževanje v okviru izvajanja programov mladinskega dela je namreč komplementarno formalnemu izobraževanju in mladim omogoča pridobitev mnogih kompetenc, ki jih tako v življenju kot na trgu dela vse bolj potrebujejo, pa jih v formalnem izobraževanju ni moč pridobiti ali pa le v omejenem obsegu. Ker se organi v sestavi ustanovijo za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog in se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog, pa je pomembno tudi, da URSM svoje poslanstvo nadaljuje v statusno pravni dosedanji obliki. Sicer pa rdeča nit ostaja enaka – z razvojem mladinskega sektorja in mladinskega dela, s krepitvijo participacije mladih v vseh družbenih zadevah in z razvojem mladinskih politik ustvarjamo okolje, v katerem lahko mladi razvijajo potenciale in uresničujejo ideje. Na podlagi strokovnih analiz in raziskav in v sodelovanju z drugimi organi in institucijami sooblikujemo ukrepe mladinske politike za učinkovito integracijo mladih v ekonomsko, politično in kulturno življenje skupnosti.
Moje prioritete bodo usmerjenje v večjo prepoznavnost mladinskega dela, promocijo mladinskega dela, boljše sodelovanje med formalnim in neformalnim izobraževanjem ter dvig kakovosti v mladinskem delu.
Kako vidite današnjo mladino? So po vašem mnenju aktivni ali ne?
Iztočnica na vaše vprašanje bi bila kar raziskava Mladina 2020. O širših družbenih temah sicer mladi po večini ne razmišljajo prav dosti, saj na lestvici vrednot in zanimanj mladih zadnja leta prevladujejo zasebno življenje, kot sta prijateljstvo in družina, manj pa družbene teme. Znanstveniki opažajo, da se v zadnjem desetletju na ravni vrednot in stališč mladih še naprej izraža trend individualizacije in težnje po avtonomiji. Glede na strokovne trende je pomembno izpostaviti nekatere spremembe, na primer da so mladi vedno manj nenaklonjeni priseljencem. V vedno večji meri so mnenja, da je za Slovenijo priseljevanje tujcev nekaj koristnega, vedno manj pa se strinjajo, da bi morali delodajalci pri zaposlovanju dajati prednost Slovencem pred priseljenci. Tu igrajo pomembno vlogo tudi mladinske organizacije, saj je področje integracije, učenja jezika in na sploh ukvarjanja s priseljenci ena od pomembnih nalog njihovih programov, ki jih URSM sofinancira.
Če se ustavim še pri razširjenosti sovražnega govora med mladimi, je to zagotovo povezano z ugotovitvijo, da se je zanimanje za politiko v zadnjem desetletju nekoliko povečalo. Mladi se tudi bolj kot pred desetimi leti čutijo politično kompetentni in so bolj naklonjeni neposrednemu komuniciranju s politiki, vključno s sodelovanjem v peticijah. Nekoliko zaskrbljujoč je pojav politične radikalizacije, saj je kar pri četrtini mladih prisotno prepričanje o legitimnosti rabe nasilja, ko gre za višje cilje.
Zelo razveseljujoča pa je ugotovitev, da prihaja kreativna generacija mladih – pa tudi generacija, ki se je bolj kot generacije pred njo pripravljena in sposobna soočati z negotovimi razmerami na trgu dela. Mladi se vse bolj politično prebujajo – saj se spomnite referenduma o vodah in kolesarjev. Ne glede na to, pa je seveda težko iti mimo dejstva, da je v porastu pojav duševnih stisk in da so mladi zaradi situacije na trgu dela izpostavljeni stresu bolj kot prejšnje generacije. In prav zato je izzivov na področju mladih še veliko.
Osebno bi si želela, da bi vsak mladostnik poznal portal mlad.si, da bi se ob šoli aktivno vključil še v kakšno dejavnost ter da bi zbral pogum za programe izmenjave in prostovoljstva.
Kako ocenjujete delo Sveta Vlade RS za mladino?
Svet Vlade RS za mladino je imel v mojem mandatu eno sejo. Sprejet je bil sklep oziroma pobuda o rednem sestajanju Sveta Vlade RS za mladino. Mladi so kritizirali preteklo delo in sestajanje SVM. To bomo skušali izboljšati. Na področju sodelovanja s predstavniki organizacij v mladinskem sektorju v okviru delovne skupine SVM za pripravo Nacionalnega programa za mladino ocenjujem njihovo delo kot zelo dobro.
Kaj bo prinesla Resolucija o nacionalnem programu za mladino in kako boste v prihodnje zagotavljali uresničevanje glasu mladih, ki smo ga dosegli v evropskem letu mladih?
Resolucija o nacionalnem programu za mladino se pripravlja na podlagi izkušenj iz iztekajočega se devetletnega obdobja. Ob tem pa seveda posebno pozornost namenjamo dialogu z mladimi in mladinskimi delavci. V sodelovanju z Mrežo MaMa je bilo izvedenih 13 regijskih posvetovanj, na katerih smo pridobili dragocen vpogled v mnenje tudi t.i. neorganizirane mladine. Obenem je Svet Vlade RS za mladino imenoval delovno skupino v kateri poleg predstavnikov ključnih ministrstev sodelujejo tudi predstavniki organizacij v mladinskem sektorju (DNO, MSLS, MSS, MC, sindikati).
Resolucija bo manj obsežna kot dosedanja, bo pa bolj ciljno usmerjena na ključne probleme mladih, še posebej na prekarne zaposlitve, duševno zdravje ter stanovanja. Podvajanja ciljev v različnih dokumentih ne bo oziroma le izjemoma, ne bo pa tudi naslavljanja vseh problemov, ki tarejo mlade, saj so odgovornost, sredstva in resursi na posameznih področjih še vedno na posameznih ministrstvih. Glas mladih bo še vedno pomemben tako v Svetu Vlade RS za mladino kot tudi v nadaljevanju mladinskega dialoga, ki ga URSM podpira. Nedvomno pa bomo tudi v prihodnje na URSM vzdrževali prakso sodelovanja z organizacijami v mladinskem sektorju.
Kako ocenjujete stanje v mladinskem sektorju v Sloveniji? Kakšen vpogled vam lahko nudijo vaše predhodne izkušnje s področja kulture?
Zadovoljna sem z bogastvom in raznolikostjo programov za mlade, ki se izvajajo po vsej Sloveniji. Mlade vzpodbujajo k aktivnemu državljanstvu in participaciji, mladi spoznavajo pomen prostovoljstva, so bolj ozaveščeni glede pomoči šibkejšim in si prizadevajo za tolerantnost.
Veseli me dejstvo, da je po Mladini 2020 opazno povečanje zanimanja mladih za umetnost in kulturo. Predvsem razveseljuje dejstvo, da se bolj kot potrošnja umetniških vsebin povečuje umetniško ustvarjanje mladih. Tudi pri mladinskih programih je opaziti vse več kulturnih dejavnosti.
Vse, kar vidim, preberem in slišim, me navdaja s pozitivno energijo, da je mladinsko delo pomembno področje, ki ga je treba ne le razvijati, ampak tudi dodatno promovirati, saj mnogi ljudje sploh ne vedo, da obstaja. Žal tega ne vedo tudi mnogi mladi.
Mladinsko delo in kultura sta si v marsičem bolj podobna, kot bi si človek mislil na prvi pogled. Oba sta finančno pogosto podhranjena. V svetu, ki stremi k nenehni gospodarski rasti in dobičkom, sta pogosto nekje na repu, neopažena in nepomembna. Čas je, da to spremenimo. Izkušnje iz kulture mi zagotovo pomagajo pri delu na uradu. Že od svojega osemindvajsetega leta sem na vodstveni funkciji, marsikaj sem se v življenju naučila, sem organizirana in učinkovita, držim besedo, z veseljem se odpravim na teren, znam poslušati različna mnenja, sem komunikativna, razumem problematiko področja, delo z mladimi in za mlade izjemno cenim. V teh problematičnih časih – po pandemiji in vojni v Ukrajini – se moramo mladim posvečati s posebno pozornostjo, ob tem pa ne smemo pozabiti na mladinske delavce. Z obiski deležnikov s področja mladinskega dela pri nas na uradu in z mojimi obiski na terenu skušam biti z organizacijami, društvi, mladinskimi centri ter vsemi ostalimi deležniki mladinskega dela v pristnem stiku, da bom lahko za celoten sektor in za mlade kot direktorica urada naredila največ.
Kako poteka sodelovanje URSM na mednarodni ravni?
Urad aktivno sodeluje v pristojnih organih Evropske unije, Svetu Evrope in drugih mednarodnih povezavah, ki se ukvarjajo z urejanjem položaja mladih, in tudi z mednarodnim sodelovanjem zagotavlja, da se s krepitvijo mladinskega sektorja v Sloveniji uresničujejo cilji mladinske politike tudi na evropski ravni. Slovenija sledi ključnim mednarodnim in evropskim trendom na področju mladine, ki so usmerjeni v ustvarjanje več priložnosti in enakim možnosti za mlade pri izobraževanju in na trgu dela ter spodbujanje aktivnega državljanstva, socialne vključenosti in solidarnosti med vsemi mladimi.
V okviru Sveta Evrope, aktivno sodelujemo v Evropskem usmerjevalnem odboru za mladino (CDEJ). Ta združuje predstavnike ministrstev in drugih organov, ki so pristojni za zadeve mladih, iz 46 držav pogodbenic Evropske kulturne konvencije. Odbor se še posebej ukvarja z vprašanji, povezanimi s sodelovanjem mladih v družbi in njihovim dejavnim državljanstvom, neformalnim izobraževanjem in prostovoljnim delom. V letu 2022 smo obeležili pomembno kampanjo s področja revitalizacije demokracije s ciljem krepitve medsebojnega zaupanja med mladimi in odločevalskimi strukturami. (Democracy Here, Democracy Now). V okviru kampanje imamo v Sloveniji sofinancirana iz evropskih sredstev dva pilotna projekta za področje mladine.
Urad pa je prav tako zelo aktiven na mladinskem področju Evropske Unije, kjer aktivno sodelujemo z vsako državo članico, ki predseduje Svetu Evropske unije, natančneje v pripravi najrazličnejših dokumentov za področje mladine, katere prioritete postavi posamezna predsedujoča država članica. V prvi polovici leta, pod švedskim predsedovanjem, skupaj z ostalimi državami, poteka razprava o socialni razsežnosti trajnostne Evrope za mlade ter priprava zaključkov resolucije Sveta o rezultatih 9. cikla dialoga EU. Še vedno pa je posebna pozornost namenjena evropskemu letu mladih 2022, kjer kljub temu, da je formalno leto zaključena, potekajo še vedno številne aktivnosti v luči zapuščine evropskega leta ter nadaljnje aktivnosti, ki bodo še naprej v enaki meri vključevale mlade v procese odločanja.
V svoji karieri ste bili veliko v tujini. Kakšne so vaše izkušnje in kaj ste od tega odnesli?
Ne le za mlade, za vse ljudi je mobilnost nujna. Neprecenljive izkušnje v mentalnem in emocionalnem razvoju človeka prinaša odhod iz cone udobja domačega okolja novim dogodivščinam naproti. Prvič sem šla na izmenjavo preko krožka za esperanto v Belgijo v 5. razredu osnovne šole. Sama sem odšla v tujino za tri mesece po drugem letniku srednje šole (hvaležna sem Drugi gimnaziji Maribor, ki mi je omogočila, da sem manjkala mesec dni pouka) kot au-pair v London. Kasneje pa sem prepotovala večino Evrope, Azije, del Afrike, ZDA, Avstralijo. Ko je bil moj sin star deset let, sva prvič odšla na potovanje izven Evrope, z nahrbtnikom in Lonely planetom sva tri tedne potovala po Kubi v lastni režiji. Potovanja so nepozabna, izkušnje so neprecenljive. Pripomorejo k človekovi odprtosti, izgubi predsodkov in strahov, srčnosti, znanju, …
Potovala sem tudi službeno, bila sem gostja različnih gledaliških festivalov, bila sem članica evropskega združenja delodajalcev na področju performativnih umetnosti Pearle, organizirala sem gostovanja gledališča v tujini. Ob tem sem v času dopusta delala tudi kot učiteljica prostovoljka v Aziji in Afriki. Naučila sem se tekoče govoriti več tujih jezikov, naučila sem se znajti v različnih situacijah, komunicirati z zelo različnimi ljudmi. Spoznala sem čudovite ljudi, z nekaterimi smo še vedno v stiku, se obiskujemo ali skupaj potujemo. V načrtu imamo še kakšno prostovoljsko akcijo!
Vsem mladim toplo priporočam, da se udeležite programov Erasmus+ in programov prostovoljstva. Nič hudega ni, če greš na takšno stvar sam. Ko greš sam, spoznaš največ novih prijateljev!
Kakšna pa je vloga urada pri Bonskem procesu?
Urad v okviru bonskega procesa vodi postopek implementacije Evropske agende o mladinskem delu z osrednjima ciljema dvig kakovosti ter dvig prepoznavnosti in priznavanja mladinskega dela. V državni strokovni delovni skupini smo pripravili strateški načrt za implementacijo, ki smo ga uskladili tudi z organizacijami mladinskega sektorja. V pripravi in izvajanju pa so že akcijski načrti za posamezne strateške cilje v okviru obeh krovnih ciljev. Vso delovanje znotraj procesa redno usklajujemo tudi na mednarodni ravni.
Kako vidite prihodnost mladinskih centrov in prostorov za mlade?
V osnovi vsekakor tako, da kot organizirana funkcionalna središča za mlade nadaljujejo s poslanstvom in dejavnostmi, ki jih opredeljuje 28. člen ZJIMS. Če je v običajnih razmerah to veljalo skoraj že za samoumevno, mislim, da so mladinski centri predvsem s svojim odzivom v zadnjih dveh letih pokazali, kaj to pomeni tudi v kriznih časih. Prehod v digitalno mladinsko delo je potekal tako rekoč čez noč, hkrati pa so se centri v največji možni meri trudili ohranjati tudi pristen odnos z mladimi, ki je temelj mladinskega dela. Srčnost mladinskih delavcev nam skupaj z njihovo usposobljenostjo zagotavlja, da bodo tudi v prihodnosti potrebe mladih v mladinskih centrih uslišane in se bodo lahko razvijali v kritično misleče in ustvarjalne posameznike, pa najsi bo to v virtualnih ali fizičnih prostorih.
Glede prostorov za mlade smo pravkar izdali zbornik Fizični in virtualni prostori za mlade, s katerim želimo nagovoriti tudi lokalne skupnosti in občine po Sloveniji, da poskrbijo za infrastrukturo mladih in jim s tem nudijo osnovne pogoje in priložnosti za razvijanje mladinskega dela.
Kako lahko institucije na lokalni in nacionalni ravni bolje podprejo organizacije mladinskega sektorja?
Na uradu si prizadevamo za uravnotežen razvoj mladinskega sektorja in mladinskih politik na vseh ravneh. Prav s tem namenom sem pričela s srečanji z mladinskimi organizacijami in obiski na terenu, kjer se pogosto srečamo tudi z župani. Občine spodbujamo k podpori mladinskih organizacij tudi preko različnih projektov kot so Europe Goes Local, Rastimo skupaj, izdajo zbornikov itd. Pomembno je širiti zavedanje o pomenu mladinskega dela za razvoj mladih posameznikov in pomembnost vloge mladinskih organizacij v tem procesu.
Kakšni razpisi se nam obetajo v prihodnje?
Skladno z ZJIMS bomo nadaljevali z izvajanjem Javnega poziva za sofinanciranje programov mladinskega dela, ki bo predvidoma izšel ob koncu letošnjega leta, tako kot do sedaj za obdobje dveh let. Trudimo se v smeri nadaljevanja trenda zviševanja sredstev, ki bodo na voljo za razdeljevanje. Načrtujemo nekaj tehničnih novosti, vsebinsko pa se bo poziv z roko v roki aktualiziral z bonskim procesom in standardizacijo kakovosti v mladinskem delu.
Za mlade in mladinsko delo bo pomoč Evropskega socialnega sklada namenjena dvema ukrepoma, in sicer naslavljanju problematike prekarnosti mladih ter krepitvi kompetenc mladih za večjo zaposljivost in aktivno državljanstvo preko kakovostnega mladinskega dela. S sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj pa se bo krepila IKT infrastruktura in oprema organizacij v mladinskem sektorju za izvajanje kakovostnega mladinskega dela in neformalnega izobraževanja v vzhodni kohezijski regiji.
Ali imate za konec še kakšno sporočilo za bralce portala mlad.si?
Klikajte na portal mlad.si, kjer se lahko na enem mestu informirate in zabavate ter izveste kaj pomembnega in koristnega za vaše življenje, in ga s tem podprite! 😊
Foto: Bor Slana/STA in osebni arhiv