V tednu, ku obeležujemo teden modne revolucije, s katerim se spominjamo na tragedijo Rana Plaza – kolaps tovarne v kateri je umrlo več kot 1000 delavk in delavcev v modni industriji, smo se pogovarjali z Zalo Hrastar, mlado slovensko modno oblikovalko, ki se ukvarja z upcyclingom oblačil, ustvarja projekt Zale iz omare in je članica mlade slovenske glasbene skupine Eni od sedmih milijard.

Zala zase pravi, da je umetniška duša vedno polna energije, ki svoj čas rada organizira ‘’prijetno s koristnim’’. Kaj še pove o sebi?

Večinoma me najdete v domači delavnički, kjer ljubljenemu tekstilu in oblačilom, v katerih mnogi ne vidijo več uporabnosti, vračam življenje, jih spreminjam v barvite kolaže, ki pišejo nove zgodbe. Obožujem vodo, morje; od tod izhaja tudi ime moje blagovne znamke upcikliranih oblačil in dodatkov – Morja. Morje ima mnogo plasti in je nepredvidljiv, a hkrati s svojo modrino, širino in valovanjem, vzbuja upanje in pomirja. Ob morju se počutim doma, čeprav živim daleč stran. Sem pa tudi glasbenica; igram violino in pojem, tako da si življenje brez glasbe težko predstavljam. Tisti ki me poznajo, vedo, da si vedno nekaj prepevam.

Ta teden obeležujemo teden modne revolucije, pretekli vikend pa smo se Slovenci odeli v oblačila iz druge roke. K bolj trajnostnemu modnemu svetu spodbujate tudi vi, s svojim projektom, Zale iz omare, ki ga ustvarjate skupaj z L’atelier Nana in Francine Upcycling, ob podpori Mestnega inkubatorja in Mladih zmajev. Nam lahko poveste kaj več o projektu?

Osnovno zamisel za projekt sem dobila v času študijske izmenjave na Danskem, ko sem spoznala Natalie, Čehinjo, ki je vodila ‘skupnostno garderobo’ Swap Spot – stalni prostor, kjer so si ljudje lahko izmenjevali oblačila po principu ‘prinesi-odnesi-obdrži za en dan, teden, mesec in nato izmenjaj za kaj drugega) ali pa obdrži za vedno’. Za izmenjavo si se včlanil v njihovo ‘trgovinico’ in s prinesenimi kosi zbiral točke, s katerimi si lahko potem izmenjal druge kose. To si lahko naredil kadarkoli v okviru odpiralnega časa. Pomislila sem, da bi bilo res zakon, če bi tudi v Sloveniji imeli kakšen tak prostor, lahko bi rekli, da se sliši podobno knjižnici oblačil. Ker pa se sama ukvarjam tudi s predelavo oblačil, sem pomislila, da bi projektu dodala še dodatno vrednost; ljudi bi opolnomočila, jih spodbudila, da tudi sami začnejo popravljati svoja oblačila.

Počasni in mali koraki, a nekje je treba začeti in mislim, da je čisto vsak dovolj spreten, da z malo volje in potrpežljivosti vsaj zakrpa svoje oblačilo. Jaz temu rečem kar ‘poudari sledi življenja’. Z igro besed sem prišla do imena Zale iz omare – torej lepa oblačila v naših omarah, da jih vzamemo ven! Da se jih nosi, da energija, ki je bila vnešena vanje ni zaman. Raziskava projekta ‘Obleka naredi človeka’ je namreč razkrila, da Slovenci 1/3 oblačil, ki jih imamo v omarah skoraj nikoli ne oblečemo. In če hočemo spremembe, je najbolje da jih začnemo delati sami z dobrim zgledom, nikoli ne veš, kam te pripelje in kako se lahko širi.

K projektu sem povabila kolegici Petro in Nano, saj so sodelovanja in medsebojna pomoč ter podpora danes še posebej pomembna; tako lahko dosežeš več ljudi; saj veste ‘več glav več ve’ pa tudi v družbi je vedno bolj luštno! Projekt je za enkrat še pilotni, menim pa da so odzivi zelo dobri. Do sedaj smo imeli že 3 delavnice in vedno so bila mesta zapolnjena. To me zelo veseli in s projektom bi z veseljem še nadaljevala. Gre pa v organizacijo ogromno časa in truda, vendar je vredno, ko vidimo vse pozitivne odzive.

V sklopu projekta izvajate tudi izmenjevalnice in ustvarjalnice upcyclinga oz. predelave oblačil. Kakšni so odzivi mladih na delavnice? Ali na splošno opažate spremembe pri nakupovalnih navadah mladih, se odločajo za bolj trajnostne prakse na področju mode, so na tem področju dovolj ozaveščeni?

Odzivi so pozitivni; vedno se imamo luštno, saj so delavnice tudi kot nekakšno druženje, spoznavanje novih ljudi. V mesecu maju se bosta izvedla še 2 dogodka, zato spremljajte instagram profil @zaleizomare ali @morja_zala, kjer boste izvedeli vse informacije. Mislim da se trenutno spet močno povečuje trend ročnih spretnosti oziroma želja po znanju le-teh. Vse več mladih kvačka in plete, šiva, veze… To je res lepo videti, saj ti da drugačno perspektivo, pogled na to koliko truda gre v izdelek in upam, da se vsaj kdo več vpraša ‘kako je možno, da so oblačila v trgovinah s hitro modo tako poceni’.

Vesela sem, da se v Sloveniji pojavlja vse več vintage trgovin in trgovin iz druge roke, in prav mladi so tisti, ki so bolj ozaveščeni. Mogoče zato ker je trenutno to trendovsko, ampak tudi če je, je to pozitiven trend. Včasih je namreč veljalo, da rabljena oblačila nosijo ‘revnejši’, danes mislim, da temu več ni tako. Oblačila v 2nd hand trgovinah so mnogokrat kvalitetnejša in nam zato lahko s pravilno nego služijo dalj časa. Ker je tam po navadi tudi samo po en enak kos, lahko tako ustvariš tudi povsem svoj stil.

Poleg ustvarjanja projekta Zale iz omare s podporo Mladih zmajev ste se z mladinskim delom srečali tudi na različnih mladinskih izmenjavah. Kakšna je bila vaša izkušnja z mladinskimi izmenjavami? Kakšne kompetence ste pridobili z udeležbo, kako vam pomagajo na vaši ustvarjalni poti in kakšne vtise so na vas pustile?

Pred dvema letoma sem preko prijateljice Dijane spoznala Erasmus + program mladinskih izmenjav in treningov, ki ti omogočijo, da en teden preživiš v mednarodni skupnosti in se učiš ter izmenjuješ svoja znanja na različne teme, spoznavaš nove kulture, njihove navade, hrano, stkeš nova prijateljstva. Jaz sem se udeleževala izmenjav na temo perma kulture in trajnosti, okolja, glasbe. Zadnja v Grčiji pa je bila na temo ženskega podjetništva in socialne trajnosti. Teden je po navadi intenziven in poln različnih čustev; medtem ko spoznavaš druge, se lahko naučiš tudi ogromno o sebi, premaguješ strahove in širiš svoja obzorja. Vadiš tuj jezik, saj se v večini pogovarjaš v angleščini. To so res srčne izkušnje, ki ti ostanejo v spominu; vsaka je malo drugačna in vedno znova mi dajo pogum, še več zagona, da ustvarjam in prispevam svoje znanje v svet.

Na upcyclingu oblačil temelji tudi vaša modna znamka oblačil Morja Zala. Kdaj ste začeli z ustvarjanjem na področju mode in kaj vas je navdihnilo, da ste se odločili prav za to tehniko izdelave oblačil?

Lahko bi rekla, da sem s ponovno uporabo skoraj zrastla in ostala je z mano. Kot majhna deklica sem namreč za ustvarjanje vedno uporabljala le to, kar sem imela na voljo v domačem okolju. Po vzoru staršev, ki so znali predmete, v katerih drugi niso več videli vrednosti, preoblikovati v nekaj novega – pri meni se je takšna praksa pokazala v ponovni uporabi odsluženega tekstila in oblačil. Znotraj omejenosti sem našla svojo svobodo. Mešanje barv, vzorcev in sestavljanje v nove kolaže. Najprej sem začela šivati na roke, pri 10 letih pa me je mami naučila uporabljati šivalni stroj in od takrat sem ves svoj prosti čas namenila ustvarjanju in učenju. Saj samo z voljo, vztrajnostjo in potrpežljivostjo lahko dosežeš več. Po končani gimnaziji v Novem mestu, sem se vpisala na študij Oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani in tekom študija spoznavala temne plati tekstilne in modne industrije. Veliko sem imela borb sama v sebi in prišla do zaključka, da nočem biti del obstoječe modne industrije, želim ponuditi alternativo. Lokalni skupnosti približati vzdržnejšo prakso za lepše življenje na našem planetu. In tako sem še bolj resno začela delati na blagovni znamki Morja Zala.

Kaj je vaše vodilo pri ustvarjanju in kje iščete navdih za izdelavo posameznih kosov?

Moje vodilo je vedno ustvarjanje izdelka z uporabno, praktično vrednostjo. Mnogokrat ustvarjam ravno tisto, kar jaz iščem, potrebujem in v okolju ne najdem. Velikokrat se nato izkaže, da nisem edina in lahko takšne izdelke s svojim znanjem ponudim še drugim ljudem. Izhajam predvsem iz mojega pisanega notranjega sveta, v katerem se vse zaznave zunanjega sveta, narave, glasbe, premešajo in delam tako, kot čutim. Najrajše pa ustvarjam izdelke po naročilu; tako vem, da bo izdelek imel svoj dom in uporabnika. Z veseljem poslušam želje in jih po najboljših možnostih upoštevam, da je končen izdelek kupcu res ljub in ga nosi. Velikokrat mi naročniki pošljejo tudi svoja oblačila, da iz le-teh zanje ustvarim nekaj novega. Kontaktirate me lahko preko instagram profila ali preko moje spletne strani morja.si.

Kakšni so bili odzivi na linijo oblačil? Menite, da so slovenski potrošniki pripravljeni odšteti več denarja za etično, lokalno modo s strani mladih ustvarjalcev, ali se ta zavest med potrošniki šele prebuja?

Odzivi so zelo pozitivni in res sem hvaležna. Seveda se najdejo takšni, ki cenijo unikatne ter lokalno izdelane izdelke in so za njih pripravljeni tudi varčevati, da si jih lahko kupijo in s tem podprejo mlade oblikovalce. Še vedno pa je Slovenski trg precej majhen v primerjavo s tujim, kjer je več ljudi, ki si želijo izbranih kosov. Sama zato zraven ustvarjam tudi manjše izdelke, ki so povprečnemu potrošniku mogoče bolj dostopna, kot en prvi stik z mojim delom.

Kaj bi svetovali mladim ustvarjalcem, ki bi svoje ustvarjanje radi delili s širšo javnostjo, oz. mladim ustvarjalcem, ki imajo ideje za projekte (v lokalni skupnosti), pa ne vedo, kje bi začeli?

Svetovala bi jim tako, kot je meni svetovala Natalie: ‘’Če to čutiš in veš, da delaš dobro in za dobrobit, potem to naredi.’’ Vztrajaj, uči se in ne obupaj. Tudi če te kdaj popade strah. Delaj in širi svoj glas, bodi iskren/a; družbena omrežja so danes res vsem dostopna. Pojdi ven iz cone udobja. Povezuj se in pravi ljudje te bodo našli. Za ustvarjanje mladinskih/lokalnih projektov se poveži tudi s kakšno že ustaljeno organizacijo, ki ima svojo mrežo. Priložnosti je ogromno. In ne pozabi – naj te ne bo strah vprašati za pomoč. Ljudje radi pomagamo/ pomagajo. Če pa si bralec ti tisti, ki poznaš koga, ki želi nekaj ustvariti oziroma ustvarja – spodbujaj ga/jo in stoj ob strani! Že to ogromno pomeni.

Poleg ustvarjanja na področju mode se ukvarjate tudi z glasbo, ste članica skupine Eni od Sedmih Milijard. Kdaj lahko pričakujemo naslednji koncert?

Tako je, skupaj z bratom Aljažem ter prijatelji Matejo, Gregorjem in Lukom ustvarjamo predvsem avtorsko glasbo v katero vpletamo vsem poznane in doživete zgodbe medosebnih odnosov, življenjskih sprememb, odraščanja, ljubezni, razočaranj in iskanja sebe. Prepletamo melodije violine, akustične kitare, klavirja, klarineta, bobnov in basovske kitare, ki se poslušalca dotaknejo s svojo preprostostjo in sočasno kompleksnostjo. Naš naslednji koncert se bo zgodil 27. maja na Pristavi Počakovo (Počakovo 26, 1333 Radeče), na idiličnem hribčku v objemu narave. Zelo lepo vabljeni, da nam sledite na družabnih omrežjih, kjer bo kmalu znano več o samem dogodku, na katerem bo možno kupiti tudi kakšne moje izdelke.