Izraz skupščina taborniki večinoma razumemo kot dogodek, vendar je skupščina, glede na Statut Zveze tabornikov Slovenije (v nadaljevanju ZTS), najvišji organ ZTS, ki ga sestavljata po dva delegata iz vsakega taborniškega društva. Na skupščino ZTS so vabljeni tudi člani Izvršnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča ZTS ter predstavniki Območnih organizacij ZTS. Skupščina je tudi prostor in priložnost, da se vodstva taborniških društev srečamo z vodstvom organizacije. To pomeni, da na dogodku odpiramo prostor za mnenja in debate, prostor za taborniško demokratičnost in prostor, kjer se sprejemajo pomembne odločitve za naše nadaljnje delo.

Letošnja, že 43. Skupščina, pa je potekala nekoliko drugače kot tiste poprej, saj smo zaradi novega Statuta ZTS skupščine razdelili na dva dela, spomladanski in jesenski. Jesenska skupščina se osredotoča na finančni vidik naše organizacije in naslavlja predvsem vprašanje  “s čim bomo naše aktivnosti izpeljali ”, spomladanska skupščina pa se bo od letošnjega leta naprej ukvarjala s programskimi vprašanji.

Namen novega načina izvajanja skupščine, se pravi dvakrat letno, je predvsem, da se na spomladanski pogovarjamo o vsebinskih smernicah, tako za tekoče leto, kot tudi za leta, ki prihajajo. Pri tem zaenkrat izhajamo iz izzivov, ki jih imamo. Ko bo s pomočjo Strateškega sveta postavljena strategija za naslednja leta, pa bomo lahko delali vsebinske korake tudi za leta naprej. Strategija bo izhajala in bila skladna z Vizijo 2030, ki smo jo sprejeli na 42. Skupščini ZTS.

Ko je bila na leto samo ena skupščina, so se na njej sprejemala tako vsebinska kot finančna poročila za nazaj ter vsebinski in finančni načrt za naprej. Velikokrat se je zataknilo pri finančni plati, potrebna so bila dodatna pojasnila in razlage. Tako smo bili primorani področju financ posvetiti več časa, vsebina pa je zaradi tega trpela. Drug problem se je pojavil zaradi časovne umeščenosti skupščine v taborniški koledar. Vsebinski in finančni načrt za tekoče leto smo namreč sprejeli tri mesece po tem, ko smo program za obravnavano leto že izvajali. 

Skupščina je tudi prostor in priložnost, da se vodstva taborniških društev srečamo z vodstvom organizacije. To pomeni, da na dogodku odpiramo prostor za mnenja in debate, prostor za taborniško demokratičnost in prostor, kjer se sprejemajo pomembne odločitve za naše nadaljnje delo.

Z drugačnim nastavkom koncepta skupščine v dveh delih se lahko torej spomladi posvetimo skoraj izključno vsebini našega programa, kar nam je v veselje, saj prav program predstavlja srž taborniškega dela, ki ga izvajajo taborniška društva po Sloveniji. Le s pomočjo vodstev vseh društev lahko postavimo trdne smernice, kako naprej. Izvršni odbor na tem dogodku dobi navodila in usmeritve, kako naj v naslednjem letu, in tudi daljšem časovnem obdobju, deluje, katera področja so pomembna in katera lahko še malo počakajo, ter vpogled v stvari, ki si jih posamezna društva želijo. Na vsaka tri leta pa se na spomladanski skupščini odloča tudi o višini odvoda članarine. 

Ključni namen takšne delitve je predvsem, da marca pripravimo nadaljnje korake, da lahko do jeseni že izdelamo vsebinski in tudi finančni načrt za prihajajoče leto. Delitev omogoča, da redno preverjamo na katerih področjih moramo delovati prednostno. Odločitev dveh skupščin na leto torej izhaja predvsem iz želje, da spomladansko skupščino razbremenimo dvojnih nalog. Tako se bomo lahko bolj poglobljeno in usmerjeno posvetili dejanskemu taborniškemu programu in delu po društvih.

Na spomladanski 43. Skupščini Zveze tabornikov Slovenije, ki se je odvijala v soboto, 18. marca, v Narodnem domu v Celju, se je zbralo 140 udeleženk in udeležencev z vse Slovenije. Dan je bil zaznamovan s spoštljivim dialogom, ki nam je pomagal, da smo sprejeli pomembne in dobre odločitve za delo v prihodnjem letu.

Besedilo sta pripravila Rok Pandel in Jasna Vinder, predstavnika taborniške organizacije.