V zadnjih desetletjih se je duševno zdravje postavilo v ospredje razprav in skrbi v družbi. In to ne brez razloga. Mladi niso izjema, ko govorimo o duševnem zdravju. Ravno nasprotno, so posebej ranljivi zaradi številnih izzivov, s katerimi se soočajo v obdobju odraščanja. V tem članku bomo raziskali pomembnost duševnega zdravja mladih ter kako lahko starši, učitelji in družba kot celota prispevajo k njihovemu boljšemu duševnemu počutju.

Izzivi mladih in vpliv na duševno zdravje

Mladi se srečujejo z različnimi izzivi, ki lahko vplivajo na njihovo duševno zdravje. Šolski pritisk, težave v družini, družbena izolacija, stres in prekomerna uporaba digitalnih naprav so le nekateri od dejavnikov, ki lahko negativno vplivajo na njihovo duševno počutje. Pomembno je razumeti, da se vsak posameznik odziva drugače na te izzive, in da ni enega samega recepta za zagotovitev njihovega duševnega zdravja.

Zavedati se moramo, da so duševne težave med mladimi pogoste, vendar pogosto ostajajo neopažene ali nedokumentirane. Zato je ključnega pomena, da mladi prepoznajo znake in simptome duševnih težav ter se obrnejo po pomoč. Pomembno je, da družba in izobraževalni sistem zagotovita podporo in dostopnost duševnim storitvam, ki so prilagojene potrebam mladih.

Znake težav z duševnim zdravjem si lahko mladi preberejo na povezavi ali na instagram profilu. Profil lahko deliš tudi s svojimi prijatelji, saj tam najdeš veliko praktičnih nasvetov in kvalitetne zdravstvene razlage različnih stanj.

Skupinska Odgovornost: Starši, Učitelji in Družba

Starši imajo pomembno vlogo pri vzgoji otrok in skrbi za njihovo duševno zdravje. Pomembno je, da vzpostavijo odprto komunikacijo s svojimi otroki ter jih spodbujajo, da izrazijo svoja čustva in skrbi. Starši lahko tudi vzgajajo svoje otroke v razumevanju in sprejemanju različnih čustev ter jih učijo strategij za obvladovanje stresa.

Učitelji igrajo prav tako ključno vlogo pri skrbi za duševno zdravje mladih. Učilnice so lahko varno okolje, kjer se lahko mladi izražajo in razvijajo svoje socialne in čustvene veščine. Učitelji bi morali biti pozorni na znake duševnih težav pri učencih ter nuditi podporo ali usmerjanje k strokovni pomoči, če je potrebno.

Družba kot celota pa ima odgovornost, da ustvari okolje, kjer se duševno zdravje mladih ceni in spoštuje. To vključuje zmanjšanje stigme okoli duševnih težav ter zagotavljanje enake dostopnosti duševnim storitvam za vse mlade. Poleg tega je treba spodbujati programe in dejavnosti, ki krepijo duševno odpornost in dobro počutje mladih.

V zaključku, duševno zdravje mladih je ključnega pomena za njihovo celostno blaginjo in uspeh v življenju. Izzivi, s katerimi se srečujejo, zahtevajo pozornost in podporo staršev, učiteljev, ter celotne družbe. Skupaj lahko ustvarimo okolje, kjer se mladi počutijo varne in sprejete, kar je ključno za njihovo duševno zdravje in prihodnost.

Stanje Zdravja Mladostnikov v Sloveniji: Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)

V preteklem letu je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že šestič zapored izvedel raziskavo o stanju mladostnikov. Rezultati raziskave kažejo, da ima približno tretjina mladostnikov visoko tveganje za razvoj depresije. Osamljenost je bila v zadnjem letu doživeta s strani vsakega šestega mladostnika, medtem ko je več kot tretjina mladostnikov poročala o rednih težavah, povezanih z vsaj dvema psihosomatskima simptomoma. Primerjava podatkov iz raziskave “Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju” med mladostniki, ki jo NIJZ izvaja v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) vsake štiri leta, je pokazala povečanje odstotka mladostnikov v starostnih skupinah od 11 do 17 let, ki so ogroženi zaradi depresije. Po njihovih ugotovitvah 35,7 odstotka mladostnikov poroča o tedenskih težavah, povezanih z vsaj dvema psihosomatskima simptomoma, pri čemer so najpogostejši simptomi nervoza, nespečnost in razdražljivost.

V obdobju 20 let, v katerem so izvajali mednarodno raziskavo, se je zmanjšal odstotek mladostnikov, ki ocenjujejo svoje zdravje kot odlično. Občutki osamljenosti, ki so bolj pogosti med dekleti, naraščajo s starostjo. Prav tako narašča odstotek mladostnikov s visoko stopnjo anksioznosti, pri čemer so dekleta v starostnih skupinah od 15 do 17 let bolj izpostavljena tej težavi. Poleg tega so starejši mladostniki bolj dovzetni za razvoj depresije kot fantje in mlajši mladostniki.

Mednarodna raziskava, ki vključuje več kot 50 držav, zajema različna vedenja in vidike življenja mladostnikov, vključno s tveganimi vedenji, življenjskim slogom, spanjem, izkušnjami v šoli, družinskimi odnosi, samopodobo glede zdravja, duševnim zdravjem, uporabo digitalnih tehnologij in nasiljem. Rezultati te raziskave so osnova za razvoj strategij in ukrepov za izboljšanje stanja na teh področjih, kot so poudarili na NIJZ.