Vključenost

Juha Kiviniemi: Tehnologija je orodje, ki omogoča samoizražanje

17. 10. 2019 avtor: Uredništvo

Juha Kiviniemi je navdušen digitalni strokovnjak za mladinsko delo s posebnim zanimanjem za priložnosti, ki jih ponujajo dejavnosti proizvajalcev. Njegovo delo trenutno poteka v Verke – Nacionalnem centru za digitalno mladinsko delo na Finskem. V vabilu na forum “Kdaj, če ne zdaj?” z vsebino o digitalnem mladiskem delu o njemu piše piše: “Če ne usposablja mladinskih delavcev na Finskem ali v tujini, ga boste najverjetneje našli na spletu, kjer poskuša absorbirati vse, kar se na spletu da najti ali kot motivacijski govornik na forumih.” Recimo 15. oktobra v Ljubljani, kjer je, na prej omenjenem forumu, imel predavanje na temo o digitalnem mladinskem delu, gostila sta ga MOVIT in Urad RS za mladino. Z Juho smo se pogovarjali o tem, kako on pojmuje digitalno mladinsko delo, kakšni so trenutni trendi in še. 

Za začetek: kaj je digitalno mladinsko delo? 

Digitalno mladinsko delo preprosto pomeni uporabo ali obravnavanje digitalne tehnologije in/ali medijev pri mladinskem delu. Digitalno mladinsko delo ni ločena mladinska delovna disciplina, vendar ga je mogoče (in bi ga morali!) vključiti v katerokoli obliko mladinskega dela. Medtem ko digitalno mladinsko delo pogosto vidimo le kot delo na spletu, se lahko dogaja tudi v okoljih brez spletne povezave ali v kombinaciji le-teh.

Torej gre za sobivanje več principov hkrati?

Drži. Digitalno mladinsko delo je lahko orodje, dejavnost ali vsebina v mladinskem delu. To pomeni, da je mogoče digitalne naprave ali platforme uporabiti za lažje opravljanje tradicionalnega delovnega procesa v delu z mladimi, naprimer z uporabo komunikacijskih orodjij, kot je Whatsapp med skupinskimi sestanki ali za gradnjo novih dejavnosti (delavnice z roboti ali z uporabo z gps podprtimi aplikacijami zunaj. Po drugi strani pa to področje lahko uporabimo kot temo, ki jo obravnavamo v mladinskem delovnem okolju za pogovor z mlaimi o vplivih medijev na njihov razvoj. Vse kategorije pa se lahko in tudi se pogosto prekrivajo.

Kje v mladinskem delu so najbolj vidne spremembe, ki jih je prinesla digitalna doba?

Verjetno je najbolj vidna sprememba v zunanji komunikaci z mladimi in v samih družbenih odnosih med mladimi. Prva je posledica spreminjajočega se medijskega okolje. Naučiti se moramo komunicirati z uporabo digitalnih orodij na način, ki vključuje mlade in hkrati uporabljati ista orodja za zajemanje tega, kar počnemo, in komuniciranjem z zunanjim svetom. Naučiti se moramo tudi, da bomo svojo komunikacijo prilagodili novemu načinu; iste platforme in sporočila ne delujejo enako na mlade in njihove starše. Te spremembe pa imajo velik vpliv na družbeno življenje mladih in posledično vplivajo tudi na nas. Mladi so vedno bolj povezani med seboj, tako v zasebnih digitalnih skupinah kot tudi širših – tudi globalnih – spletnih skupnostih. Razumevanje zahtev tovrstne socialne komunikacije je za nas ključnega pomena, da lahko podpiramo mlade, s katerimi sodelujemo.

Katere pa so temeljne kompetence, ki jih morajo mladinski delavci imeti za izvajanje digitalnega mladinskega dela? Kaj naj reagirajo na potrebe mladih v spletnem okolju?

Temeljne kompetence so tiste, ki so lastne vsem oblikam mladinskega dela: zmožnost, da se mlada oseba vključi v razpravo o tej temi po lastnih pogojih, razmišlja o tem, kakšno je njegovo ali njeno stališče in ga tudi deli. To se ne spremeni, če preidemo iz tradicionalnega mladinskega dela v bolj digitalizirano obliko. Potem seveda pridejo posebne kompetence glede različnih platform. Ker je razvoj tehnologije tako hiter, ne moremo domnevati, da bi moral vsak mladinski delavec biti v koraku z vsakim novim digitalnim orodjem ali platformo. Zato bi mladinskim delavcem in delavkam svetoval, nej bodo čimbolj odprti in bil čimbolj okretni pri odzivanju na nove digitalne pojave. Bodite prilagodljivi in radovedni, če želite izvedeti, kaj je glavna stvar mladih v novi digitalni storitvi ali napravi, ki jo uporabljajo in poskusite to videti skozi delovne cilje in vrednote mladih. Prav tako se splača poskusiti videti širšo sliko o tem, kako digitalizacija vpliva na vsakdanje življenje mladih in delati na tem.

Daste lahko konkreten primer iz vsakdanjega življenja mladih? Kako reagirati?

Vzemimo kot primer koncept “zaslonskega časa” (čas, ki ga porabimo za uporabo naprav z zaslonom, kot so pametni telefon, računalnik, televizija ali konzola za video igre – op. ur.); če ga izvajamo prestrogo, postane kontradiktoren. Če vzamemo v zakup, da mladostniki na digitalno uporabo digitalnih medijev gledajo kot na družbene odnose, ki jih ustvarjajo in na njihovo povezanost kot skoraj na zahtevo v sodobnem času. Če ne moremo podpreti njihove potrebe glede spletne povezanosti – kajti tudi preko spleta morajo mladi najti sebi lastno skupnost – ne moremo dobro opraviti svojega dela.

Oktober je mesec kibernetske varnosti. Kje in zakaj so v digitalnem svetu mladi najbolj ranljivi? 

Rekel bi, da so mladi najbolj ranljivi kjer koli, kjer ni prisotna varna odrasla oseba, s katero bi se pogovarjali. Ne glede na to, ali je skrbnik mladih mladinski delavec ali prostovoljec, je najboljši način za zaščito dobrega počutja mladih na spletu aktivno vključevanje v razprave in refleksijo njihovih dejavnosti v digitalnem okolju. Če se odločajo o tem, kako in kaj si delijo, komunicirajo in sodelujejo v digitalnimi mediji, so veliko bolje opremljeni za soočanje s kakršnimi koli lastnimi izzivi. Tudi če ne moremo biti prisotni v dejanskem okolju ali položaju, v katerem bi se lahko znašla mlada oseba, bi nas moralo aktivno zanimati njihovo digitalno življenje.

Ali poznate uspešen način ali pot, kako priti do mladih, ki svoj prosti čas večinoma preživljajo v pretežno spletnem okolju? 

Tu se najpej postavi vprašanje, kako preživijo svoj čas v pretežno spletnem okolju. Velika razlika je v tem, ali v takih okoljih aktivno vzpostavljajo družabne povezave ali večinoma le preživijo čas – na primer – v spletnih igrah z naključnimi igralci. Če pa bi te mlade dosegli, si lahko samo zamislim, da jih vključim v okolje, v katerem so aktivni. Na primer pri spletnih igrah je dober pristop tak, da gremo tja in igramo iste igre, v istem okolju in nadaljujemo od tu. Številni otroci imajo lahko (vendar ne vedno) težave pri ohranjanju odnosov v resničnem življenju in okoli tega bi lahko zgradili pristop – upoštevajte dejavnosti, ki jih že počnejo, in okoli tega zgradite resnično življenje. Če trpijo družbeni odnosi in/ali na primer telesno zdravje, jim lahko predstavite dejavnosti, ki tem mladim pomagajo pri razvijanju svojih socialnih veščin in poudarite pomen ustrezne samooskrbe. Vse pa je najprej odvisno od ciljne skupine, ki jo želite doseči.

Kaj so ustvarjalne digitalne dejavnosti (angl: maker activities) v digitalnem mladinskem delu? 

Kultura ustvarjalnih digitalnih dejavnosti 21. stoletja je zgrajena na osnovi tradicionalne izdelave in hekanja. Tu je potrebna opomba: “hekanje”, kot ga večina razume – kot nezakonito vdiranje v podatkovne sisteme -, je le sekundarni pomen besede. Dejansko pomeni, da digitalno stvar naredite tako, kot želite, s podtekstom, ki pa ni nujno, da je “sfriziran”, pomembno je, da deluje in predstavi rešitev. Ustvarjalne dejavnosti v digitalnem mladinskem delu so kakršnekoli dejavnosti, ki poudarjajo tehnološke veščine – kot je programiranje, gradnja elektronike ali zgolj razumevanje tehnologije – v okviru učenja preko izkušnje in mladinskega dela. Gre za obravnavo fizične tehnologije, na kateri temeljijo naša digitalna življenja in družbe. Gre za ustvarjalni postopek uskladitve z elektroniko in tehnologijo, brez nujno vnaprej izdelanega učnega načrta ali zastavljenih ciljev za naučene spretnosti. Gibanje ustvarjalcev si je zastavilo cilj odpraviti zastarele formalne učne prakse – ali vsaj ponovno oceniti njihove strukture – in se usmeriti v kulturo neformalnega vrstniškega učenja. Robustnega vidika učenja in deljenja v skupnosti, kot je bil vgrajen v ustvarjalčevo gibanje, ne bi bilo mogoče brez globalnega dosega sodobnih družbenih medijev.

Nam lahko daste kakšen primer take aktivnosti? 

Ustvarjalne dejavnosti lahko vključujejo (vendar niso omejene na) tehnologije, kot so 3D-tiskanje, lasersko rezanje, robotika in kodiranje, vendar ne gre za same tehnologije, zlasti pri mladinskem delu! Tehnologija je lahko in bi morala biti mladim predvsem orodje za samoizražanje in pot, da se v sodobnem svetu še bolj zanesejo na svoje veščine. Dejavnosti ustvarjalcev mladinskega dela, zlasti v kombinaciji z obstoječimi mladinskimi delovnimi dejavnostmi, so tudi odlično orodje, ki mladim prinaša pozitivne izkušnje s tehnologijo in lahko pritegne mlade, ki se sicer ne bi nujno ukvarjali s hobiji, povezanimi s tehnologijo.

Katere primere dobre prakse bi lahko izpostavili na področju digitalnega mladinskega dela na Finskem in širše ter kako izgledajo, kakšna je njihova vsebina ali metoda? 

Primeri digitalnega mladinskega dela, ki najbolj pritegnejo mojo pozornost, so pogosto primeri, ki združujejo digitalne mladinske delovne pristope z obstoječo mladinsko delovno tradicijo. En primer je lahko uporaba aplikacije z omogočanjem gps-a, kot je ActionBound, za vključitev mladih v iskanje v lastnem okolju, za raziskovanje njihove neposredne okolice in morda celo delitev novih spoznanj v rodnem kraju. Drug odličen primer je lahko uporaba izdelovalskih pristopov, kot so robotski kompleti, za vključevanje mladih, spodbujanje participativnega pristopa in celo vključevanje znanja o že izvedenih dejavnostih. Tako je bilo v evangeličansko-luteranski župniji v Iisalmiju na Finskem, kjer so izvajali nizkocenovne komplete robotike kot participativno dejavnost in spodbujali misijonsko delo, s katerim je bila povezana njihova župnija. To je bilo storjeno na mladinskem dogodku, tako da so roboti igrali nogomet na majhnem prizorišču. Veliko zabave! 

Veliko dogaja tudi pri medijskih izobraževalnih projektih, kjer se v sodobnih digitalnih medijih ali v osrednjih medijih glas mladih odpira in podpira. Lahko pa uporabimo tudi pristope k medijskemu izobraževanju (v digitalnem okolju), da mladim pomagamo razmisliti o svojem odnosu in pogledih na digitalne medije, s katerimi se nenehno ukvarjajo. Iz prvega pristopa bi lahko omenil “Nuorten ääni”-toimitus (glas mladih) v Helsinkih, od drugega pa številne odlične projekte, na primer mojih avstrijskih kolegov in njihovim wienXtra – medienzentrum. Trenutno se po vsej Evropi dogaja veliko vznemirljivih stvari kar me zelo veseli!

Kje je najvidnejši razvoj na področju digitalnega mladinskega dela trenutno? In kaj novega lahko v prihodnosti pričakujemo v digitalnem mladinskem delu?

Nedavni dogodki so po mojem mnenju dvoji. Na eni strani se na terenu pojavljajo vedno bolj vznemirljivi primeri. Dejavnosti ustvarjalcev se širijo po evropskih državah članicah in uporaba digitalnih iger kot pristopa k mladinskemu delu je splošno sprejeta v mladinskem delovnem programu. Tudi strokovnjaki po vsem svetu zavzemajo stališče, da so digitalna orodja tu, da ostanejo, in ne gre več za vprašanje, ali je treba sprejeti digitalne pristope, temveč je vprašanje le: “Kako?” Po drugi strani se zdi, da se institucionalna plat dokaj hitro končuje. Nacionalne agencije Erasmus + so v Oulu na Finskem od prvega leta 2016 organizirale številne digitalne treninge za mladinsko delo. Obstaja tudi več politik na evropski ravni; opredelitev strokovne skupine Evropske komisije o digitalnem mladinskem delu (2017–2018), sklepi Sveta o pametnem mladinskem delu (2017) in prihajajoči sklepi Sveta o digitalnem mladinskem delu (2019). 

Najbrž prihaja tudi do negativnih pojavov, ki jih prinaša splet. Kako je s tem?

Seveda se bomo morali spoprijeti tudi z negativnimi spletnimi pojavi, kot so t.i. überizacija, lažne novice ali spletna radikalizacija, vendar menim, da smo nenehno boljši na polju, ki reševuje ta vprašanja. Naša delovna sila je sodobnejša in ima boljše kompetence kot kdajkoli prej, politika pa nas začenja podpirati pri našem delu. Čeprav moramo zdaj in v prihodnosti hitro stopiti na noge, smo vedno boljši in sposobnejši za to delo.

Katere aplikacije pa vi najbolj pogosto uporabljate v svojem osebnem življenju? Ali če preoblikujem vprašanje: brez katerih aplikacij si ne predstavljate življenja? 

Zame je YouTube verjetno eden najbolj neprecenljivih virov, ki jih imam. Od tu pridobim veliko informacij, ki jih profesionalno izvajam na Makerjevi fronti, pa tudi v svojih osebnih hobijih (tj. oblikovanje iz usnja, trenutno). To je primer, kako se mladi danes učijo in tudi osebno si ne morem predstavljati, da bi se vrnil le k nakupu referenčnih knjig – tudi če uživam v njih. Drugo orodje, ki ga vsakodnevno uporabljam, so različne aplikacije za sporočila in video klice, saj sem trenutno v razmerju v približno 1500 kilometrov razdalje. Vrstica v stari pesmi Bon Jovi-ja, ki pravi: “Kraljevsko odkupnino bi dal vsako noč za to, da bi te lahko videl skozi telefon“, je res zastarela, vendar je danes lahko pozabiti, kako tehnologija omogoča toliko stvari, ki jih še pred kratkim nismo ali – če povzamem besede Arthur C. Clarka – “ne moremo ločiti od magije” .

Vir in foto: uredništvo mlad.si