Aktivno državljanstvo

Junior ambasadorka UNICEF-a

31. 5. 2023 avtor: Slovenska fundacija za UNICEF
UNICEF ambasadorka Ranya

Petnajstletna Ranya je že več let Junior ambasadorka UNICEF-a Slovenije. Kot sama pravi, to pomeni, da svoje vrstnike in širšo javnost ozavešča o pravicah in odgovornosti otrok ter o dogajanju po svetu, kjer so pravice otrok kršene. V svojem prispevku Ranya podeli svojo izkušnjo na konferenci CP4EUROPE in kaj vse počne kot Junior ambasadorka.

Dne 25. aprila je sem sodelovala na online konferenci projekta “CP4EUROPE” Participacija otrok – od pobud k sistemski ureditvi, ker sem v zadnjih letih delovala na več področjih, povezanih z otrokovimi pravicami.

Predstavila sem vlogo junior ambasadorjev, torej otrok in mladih, ki svoje vrstnike in širšo javnost ozaveščamo o pravicah in odgovornostih otrok, o situacijah, kjer so pravice otrok kršene, lahko pa tudi zbiramo sredstva za pomoč vrstnikom v državah v razvoju. Sovrstnike spodbujamo k sprejemanju odgovornosti in aktivnem udejstvovanju, ko gre za njihove pravice. Si tudi ti želiš postati junior ambasadorka ali ambasador UNICEF-a Slovenije?

UNICEF ambasadorka Ranya

Na konferenci sem predstavila nekaj svojih aktivnosti. Ker moj oče prihaja iz Jemna in smo tam živeli do izbruha vojne l. 2015, sem se odločila pomagati otrokom v Jemnu. Na svoji šoli, OŠ Franceta Prešerna v Kranju, sem otrokom od 4. razreda dalje predstavila dogajanje v Jemnu ter tamkajšnjo težko situacijo podhranjenih otrok. Akcija osveščanja in zbiranja sredstev je odlično uspela; v nekaj dneh smo zbrali okoli 720 eurov, ki jih je Unicef uporabil za terapevtsko hrano za podhranjene jemenske otroke. 

Med epidemijo koronavirusa sem veliko sodelovala z Unicefom. V okviru kampanje »kavčipiranje« sem apelirala občine in lokalne predstavnike, da v času šolanja na daljavo pomislijo na socialno ogrožene otroke, ki so edinega toplega obroka deležni v šoli. V času epidemije sem sodelovala še v več akcijah v podporo otrokom – posebna pozornost je bila posvečena mentalnemu zdravju. Sodelovala sem pri Unicefovem spotu Kako se počutiš, posodila sem glas v Unicefovi reklami Kukusvet, se z drugimi ambasadorji pogovarjala v radijskih oddajah, bila prisotna pri odprtju Unicefovih varnih točk in se srečala z otroci migranti. Sodelovali smo tudi z ministrstvi, pogovarjala sem se s prejšnjim ministrom za Delo, družino in socialne zadeve, postala pa sem tudi Ministrica za en dan na ministrstvu za Okolje in prostor. 

Pri delovanju kot junior ambasadorka mi je bilo všeč, da sem imela s strani Unicefa, predvsem Neje, ves čas veliko podpore, hkrati pa sem lahko izrazila svoje ideje in ustvarjalnost.

Na konferenci pa sem predstavila še svoj pogled na delovanje v Eurochildu – zvezi 170 organizacij, ki se ukvarjajo z otrokovimi pravicami. Začela sem z 11 leti in bila članica članica otroškega sveta pri Eurochildu med leti 2019 in 2022. Moje delo je bilo najbolj povezano z mladoletniki brez spremstva, torej otroki, ki so prosilci ali že prejemniki mednarodne zaščite in so na ozemlju Slovenije brez staršev. Veliko časa preživim z njimi in mnoge osebno poznam. S svojim delom sem jim poskušala tudi konkretno pomagati. Organizirala sem srečanja med njimi in vrstniki iz moje šole, kar je spodbujalo obojestranski medkulturni dialog, jim pomagala pri delavnicah in mladinskih izmenjavah, za njih organizirala delavnico kakšen svet si želijo, apelirala sem na ZPMS, da jim je omogočil brezplačno letovanje na morju, na šoli organizirala zbiralne akcije športne obutve za njih in podobno.

Po končanem mandatu članstva v otroškem svetu sem se odločila za program mentorstva, ker sem želela pomagati novim članom na točkah, ki so tudi meni predstavljale izziv. Novim članom sem želela dati podporo in jim tudi sporočiti, da ni pomembno, če njihova angleščina ni odlična, če na začetku ne poznajo vseh novih izrazov ipd. Odgovornim smo mentorji sporočili, da je pomembno, da je tekom srečanj več krajših povezovalnih aktivnosti, saj mladi potem lažje komuniciramo, posledično pa si bolj zaupamo, se počutimo varne in potem lažje povemo kaj mislimo. Ugotovila sem, da imamo mladi po Evropi podobne težave; skrbi nas prihodnost, predvsem v povezavi z izobrazbo, delom in ekologijo, večina od nas pa pozna tudi koga, ki ima težave na področju duševnega zdravja. Ker smo čutili podobno, smo še lažje vzpostavili medsebojni dialog in si pri tem pomagali in to je za marsikoga od nas pomenilo olajšanje. Tekom epidemije, ko smo bili zaprti, je bila družina Eurochild za nas poseben mehurček, to je bil mehurček podpore in tudi ta duh smo želeli prenesti na nove člane.   

Ranya, 15 let